Že desetletje negujejo grajsko trto
Dve sortni trti zweigelta razveseljujeta člane Društva vinogradnikov Suha krajina V 30 letih delovanja številni dosežki, od lani še kozolec toplar
Pred vinoteko v žužemberškem gradu so na začetku meseca člani Društva vinogradnikov Suha krajina slovesno opravili obrez dveh sortnih trt zweigelta. Trti rasteta že dobro desetletje, člani jo vseskozi skrbno negujejo. Zanjo leta skrbi viničar Slavko Blatnik s Kitnega Vrha, ki mu je pripadel tudi letošnji prvi rez trte pred Ambasado zweigelta, za njim pa so trtne škarje poprijeli tudi drugi vinogradniki in predsednik TD Suha krajina Vlado Kostevc. Po krajšem rezu je sledila zdravica s kozarčkom rujnega, da bi trti dobro obrodili, in kot po stari navadi malica za marljive delavce majhnega grajskega vinograda.
Postopna obnova
Vino zweigelt je kombinacija začimbnega in sadnega značaja modre frankinje in telesa šentlovrenke. Njegova struktura je mehka, prožna, gibka z ne preveč tanina. Zweigelt v suhi krajini ima običajno od 10,5 do 11 odstotkov alkohola. Leta 1981 je Kmetijski inštitut Slovenije izdelal študijo o stanju in možnosti razvoja kmetijstva v Suhi krajini, v kateri je predlagal postopno obnovo vinogradov s saditvijo novejših križank vinske trte, kot so kerner, scheurebe, bacchus in zwigelt namesto samorodnice. Društvo se ponaša še z eno častitljivo obletnico, 30 let od ustanovitve. Na občnem zboru, ki so ga v prostorih tedanje kmetijske svetovalne službe v Žužemberku sklicali na pobudo Petra Lavriča, Karla Florjančiča, Antona Konde, Dominika Grčarja in Janeza Hrovata, so izvolili organe društva. Prvi predsednik društva je postal Konda, nato ga je dva mandata vodil Lavrič, od leta 2006 pa ga vodi Anton Koncilja. Člani in članice se v vseh letih delovanja hvalijo z dosežki tako na različnih ocenjevanjih kot tudi v društvenem življenju. Po registraciji društva so sledila leta strokovnih izobraževanj, ocenjevanj vin in mošta, dviga kakovosti vin in iskanja novih sort, med drugim so posvetili večjo skrb varovanju vinskih goric pred zaraščanjem. »Društvo vinogradnikov trenutno šteje 68 članov. Med številne dosežke v teh letih bi med drugim izpostavil izdelan mobilni vinotoč, lastni pevski zbor, projekt Ambasade zweigelta v grajskem stolpu, v katerem imamo vinoteko in prostor za pokušino suhokranjskih vin, in nakup 2000 kvadratnih metrov velikega zemljišča v Talih, na katerem smo lani postavili kozolec toplar,« pove Koncilja in dodaja, da bodo letos ob praznovanju tridesetletnice uredili še infrastrukturo za druženje članov. SLAVKO MIRTIČ
leta so naredili obsežno študijo v Suhi krajini.