Najbolje nabadal klobase
ško oko, obžaluje pa, ker ni več Krtinske deteljice. Zato pa imajo iz leta v leto več moči in volje v Šentrupertu, kjer društvo od lani vodi predsednik Dejan Kurent. »Po par letih smo dočakali tudi lepo vreme, prav veseli smo. Pa tudi precej boljša udeležba je bila kot v minulih dveh letih, ko je bilo zelo slabo. Priprave na praznik nabadanja klobas so bile obsežne, vso pomlad smo se borili na tej naši parceli, kjer imamo svoj dom. Uredili in še nadgradili smo infrastrukturo, postavili smo veceje, uredili smo tudi vodovod in namestili tuš. Vso pomlad smo garali. Sem pa vesel in hvaležen, da smo postali dobra ekipa, ki zna stopiti skupaj, dobro sodelujemo, lepo drug z drugim delamo,« je predsednik pohvalil vse člane, ki jim ni problem dati lesa ali ur dela, da se naredi nekaj dobrega.
Švicarka s konjem po Sloveniji
»Vesel sem, da je Konjerejskemu društvu Šentrupert uspelo izpeljati še 22. dogodek. Ob tem velja dodati, da že 16. leto zapored v tem času praznujemo tudi občinski praznik. Zato smo vsakega takega dogodka veseli, zato sem še toliko bolj vesel, ker konjerejcem uspe ohranjati tradicijo, po drugi strani pa tudi nadgrajevati infrastrukturo, ki jo premorejo,« je društvo pohvalil župan Tomaž Ramovš.
Zvezda stalnica dogodka je 69-letni Nace Breznikar, najstarejši član društva. Ko so v Šentrupertu začeli nabadanje, je prvih pet dogodkov gostil turnir prav on. »Potem pa nam je pokojni Vinko Tomažin podaril tole parcelo. Zelo nam je bil naklonjen, dober sosed je bil. V zahvalo in zameno smo mu dali 30 metrov drv. Nekaj smo potem še dokupili,« Nace opiše, kako so prišli do današnje podobe prireditve, na katero so lahko upravičeno ponosni. »Drugače pa zanimanje za konje upada. Razlogov je več: svoje so naredili traktorji, ki so jih zamenjali, pa tudi konjsko meso nima cene. Vztrajajo tisti, ki imajo konje res radi,« je še poudaril Nace.
Kar 15 društev ali skupin se je udeležilo praznika v Šentrupertu. »Vsako leto z veseljem pridemo,« nam je povedal Toni Maver, ki v Mokronogu vodi Šolo jahanja Viktorija. »To je najlepši šport na svetu. Sam sem kot zdolgočasen mulec sedel na konja in to me je zasvojilo. Na nogometni tekmi v Nemčiji sem videl konja pasme hanoveranka. Prišel sem domov, zbral denar in jo kupil,« je še dodal Toni, ki ima 15 konj, tudi Janeza, Kari in Alda. Slednji je bil nekoč v lasti pisateljice Dese Muck. »Ko so njene hčere šle po svetu, nam je Desa konja poklonila.«
Še nekdo je bil zelo navdušen nad dogodkom v Šentrupertu. Iz Švice je prišla 40-letna slikarka Jessica Biler, tudi velika ljubiteljica konj. Več kot tri tedne je preživela v Sloveniji in jo prevandrala po dolgem in počez s svojim sedemletnim konjem Zingalom. »Tu sem že bila pred 13 leti, ko sem z dvema konjema in psom potovala iz Švice na Madžarsko. Že takrat mi je bila Slovenija zelo všeč. Želela sem se vrniti. To sem zdaj storila kar z mojim novim konjem, odpravila sva se na svoje prvo potovanje. Zavedala sem se, da bom morala veliko hoditi in ne jahati,« je povedala Jessica, ki je večere praviloma preživljala na rančih ali posestvih. Tako je v soboto in nedeljo spala v Šentrupertu, pripadla pa ji je tudi čast, da je kot prva uporabila nove sanitarije.