Etje kot ženi v dretje
zinil: 'Ko bi jaz danes našel vsaj enega črnega ajdovčka.' Ona se je nekoliko oddaljila, mene so noge nesle levo, desno. Kmalu je pred mano v grapi malce skrit zazijal temno črn plašč. Prešinil me je občutek zadovoljstva. Padel sem na kolena: 'Oj, ljubček moj, kako krasan si.' Z rokami sem ga objel in previdno iztrgal kot kamen trdo korenino. Zraven pa se je še šest ali sedem manjših drug ob drugem lesketalo,« je Anton slikovito opisal kraj najdbe. Košaro je komaj nesel in neki drugi gobarki iz Retij pokazal vsebino. Ni mogla verjeti. »Eni so mi dejali, da ga zaradi teže, tehtal je 2,2 kilograma, ne bi smel iz gozda prinesti na plan. Velikolaška druščina pa je celo predlagala, da ga zamrznejo in ob priliki pripravijo pojedino.« epidemije leta 2020 pri Karlovici medved, v košari je imel čemaž, podil in seveda dohitel. Anton je padel, mrcina pa je kremplje zarila v hrbet in se umaknila, on pa je končal na urgenci. Tudi ob slehernem napadu lačnih kosmatincev in volkov na govedo ekološkega rejca Milana Kaplana se najprej izve v senci doprsnih silhuet štirih pisateljev v slovenskih Stenah, ki so postavljeni na pročelju Levstikovega doma. Tam naj bi moški svoj čas modrovali o lingvističnem nesmislu imen na tablah dveh vasi Retje, ki jih deli državna cesta. Na eni je pisalo G. Retje, na drugi D. Retje. »Kmalu bo odbila ura strahov. Družba, bodi dovolj. Vi pojdite, kamor si želite, jaz bom nocoj raje zavil ljubici v gretje kot ženi v dretje,« je, preden jim je točajka izstavila račun, oznanil eden izmed pivcev. Prejšnja oblast je kmalu tabli zamenjala z imeni Gornje Retje in Dolnje Retje. MILAN GLAVONJIĆ