Boljši načrt
Kako ste vstopili v novo leto? Z novimi plani, zaobljubami, željami, upi? Jaz planov nimam. Leto 2020 me je naučilo, da se zelo enostavno temeljito porušijo. Tudi zaobljub ne dajem nikomur, najmanj sebi. Leto 2020 me je naučilo, kako malo vpliva imam, kako nemočna sem. Želje pa imam. Veliko njih. Verjetno še nikoli nisem imela toliko želja, kot jih imam zdaj. Ker sem pač vedno imela več možnosti, kot jih imam zdaj.
Želim si, da bi v novem letu med delom lahko šla na kosilo v najbližjo menzo. Res imam dovolj sendvičev. Dobro, ne bom zahtevna. Želim si le svobodno delati. Če se da, v živo, naveličana sem gledati obraze prek ekrana. In želim, da spet začnejo delati tudi moji prijatelji s področja gostinstva, turizma, organizacije dogodkov. Želim si, da bi lahko prečkala meje bližnjih držav, brez potrdila o cepljenju za kar koli že. Želim, da bi moji otroci lahko hodili v vrtec brez prekinitev. Želim, da bi se prijateljica lahko poročila brez omejenega števila gostov. Želim si kihniti sredi polne trgovine, ne da bi me prestrašeno ali očitajoče pogledalo vsaj deset ljudi.
In potem se zavem, da si v bistvu želim vrnitve v leto 2019. Želim si iti nazaj, ne naprej, kar je tako nemogoče kot tudi neumno. Ujamem se, da nisem nič drugačna od naših staršev in starih staršev, ki govorijo o tem, kako fino je bilo v Jugoslaviji. Čeprav so enkrat na mesec stali v dolgi vrsti za vrečko kave. Kako bolj zdravo so jedli v dobrih starih časih. Čeprav fotografije govorijo drugačno zgodbo. Kako jim je televizija uničila življenje. Digitalni fotoaparati pa spomine. Kako krasen je bil svet brez mobitela. In interneta. Včasih si o tem dopisujejo tudi prek facebooka. Vsak za svojim ekranom sanjajo o starih dobrih časih, ko ga ni bilo. Nazaj ne gre, svet ne bo več takšen, kot je bil. Ni izbire, treba bo naprej. Za zdaj je lahko videti ta naprej zelo grozen, a vemo, da se vsi bojimo sprememb. Pogosto se izkaže, da smo blazno trepetali pred spremembami na bolje. In ko se oziramo nazaj na življenje, lahko priznamo, da je bilo zelo dobro, da se nam nekatere želje niso nikoli uresničile. Življenje je imelo za nas pač boljše plane. Imam upanje, da ima življenje za nas tudi tokrat boljši načrt? Čeprav bi ta vključeval nadzor nad vsakim našim korakom, potni list s podatki o zdravstvenem stanju in cepljenju, temeljni dohodek, čipe pod kožo? Se svet lahko spremeni na bolje? Iskreno – ne vem. Je možno, da bo 2021 boljše leto, kot je bilo 2019? Kdo ocenjuje, kaj ocenjujemo? Bodo vse te napovedi prihodnosti, ki se zdaj slišijo kot grožnje, nekoč naša nova normalnost, ki jo bomo sprejeli? Ki nam bo celo všeč? Ki nam bo prinesla marsikaj dobrega? Upajmo. Ker upanje umre zadnje. Stari svet pa je že umrl.
Zato – 2021, dobrodošlo! Veliko upanja polagamo vate, a upamo tudi, da ti s tem ne ustvarimo prevelikega pritiska. Biti boljše leto kot 2020 res ni težko. Verjamemo, da ti bo uspelo. Ponižno te prosimo le, da vsaj poskusiš. Srečno!
Ko se oziramo nazaj na življenje, lahko priznamo, da je bilo dobro, da se nam nekatere želje niso nikoli uresničile, življenje je imelo za nas pač boljše plane.