Moteče znamenje in zlobna vprašanja
Mati si želi, da se njen sin ne bi čutil izločenega zaradi predsodkov in pripomb
»Kadar koli greva skupaj ven, vidim zgrožene poglede. Pa ne le v svojega sina, ampak tudi vase. Kot da sva si nekaj skupaj omislila,« pripoveduje 30-letna Kanika Aneja, ljubeča mati 16-mesečnega sina Avyukta, ki se je rodil z velikim, temnim in dlakavim rojstnim znamenjem, ki prekriva kar tretjino obraza. Zgroženo mater, ki živi v ameriški Kaliforniji, so mimoidoči neznanci na ulici tudi vprašali, ali je morda kadila med nosečnostjo in s tem povzročila znamenje, ki so ga nekateri primerjali tudi s pasjo kožo.
Čeprav je znamenje res veliko, ga Kanika in njen 31-letni mož Deepanshu Kalra ob rojstvu najprej sploh nista opazila. Preveč sta bila namreč zaskrbljena, ker je bil novorojenček sprva povsem negiben. Znamenje sta opazila šele, ko so dečka obudili iz nezavesti in ga položili materi v naročje. Zvedela sta, da gre za veliko prirojeno (kongenitalno) melanocitno pigmentno znamenje, kakršno se pojavi pri enem od 50.000 novorojenčkov, Avyuktovo pa je še redkejše zaradi nenavadne dlakavosti. Pri tako velikih znamenjih je večje kot sicer tudi tveganje (do 30-odstotno) za pojav melanoma kasneje v življenju. Manjša in srednja znamenja so manj nevarna in se pojavijo pri enem odstotku novorojenčkov.
Številna vprašanja
Pigmentno znamenje samo po sebi ni predstopnja melanoma, saj se ta iz znamenje razvije v manj kot tretjini primerov, v dveh tretjinah pa vznikne v predhodno zdravi koži. Preventivno izrezovanje nesumljivih pigmentnih znamenj zato ni upravičeno in ne zmanjša tveganja razvoja melanoma. Starša sta se z znamenjem nekako pomirila, ju pa še vedno šokira, kako zvedavi in tudi nesramni znajo biti ljudje. »Razumem, da mnoge zanima, kaj se je zgodilo mojemu sinu, a pripombe so včasih res neumestne. Nekdo me je vprašal, ali sem morda kaj počela med luninim mrkom, drugi, ali sem se opekla med nosečnostjo, tretji pa, ali sva z možem kadila travo. Najbolj nesramni rečejo, da jih sin spominja na psa, najbolj čudna pa je bilo domneva, da sem to povzročila, ker sem se med nosečnostjo verjetno praskala po čelu,« se spominja Kanika, ki jo jezi tudi, da ljudje ne znajo poučiti svojih otrok, kako naj se obnašajo do Avyukta. Nekateri otroci se ga namreč zaradi znamenja kar bojijo in se mu izogibajo.
»So pa na srečo tudi taki, ki to mirno sprejmejo in se igrajo z njim. Njihovim staršem sem prav hvaležna. Avyukt se namreč kot vsak otrok rad druži, smeji in igra z vrstniki. Upam, da bo imel čim več razumevajočih sošolcev, ko bo začel hoditi v šolo, da se ne bo čutil izločenega. Saj ga skušamo vzgajati tako, da bo čim bolj samozavesten in da ga ne bi prizadelo kakšno zmerjanje, a to je težko. Vem pa, da ima pred sabo še vse življenje in da ni prav nič kriv za svoje znamenje. Kot vsak otrok si zasluži krasno otroštvo brez vprašanj, kaj so storili njegovi starši, da je dobil znamenje,« ugotavlja mati, ki še razmišlja, ali bi sploh poskušali odstraniti moteče znamenje. Tovrstne operacije so namreč drage, saj naj bi v Avyuktovem primeru stroški večletnih posegov in rekonstrukcij dosegli okrog 200.000 dolarjev, poleg tega pa bi na obrazu verjetno ostale brazgotine.