Križ na avtocestnem križu

Dvajset let od sprejetja resolucije o nacionalnem programu gradnje avtocest se soočamo s kilometrskimi zastoji in pozivi, da se pospeši postopke za gradnjo tretjih pasov na avtocesti

Državni zbor je pred 20 leti, 27. februarja 2004, sprejel resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtocest v Republiki Sloveniji, ki pomeni začetek glavnega vala gradnje slovenskega avtocestnega omrežja. Prvi se je začel že s Stanetom Kavčičem, ko smo leta 1972 dobili prvi odsek avtoceste med Postojno in Vrhniko. Do danes se lahko vozimo po 770 kilometrih avtocest in hitrih cest. A kaj ko vozniki vsak dan bolj ugotavljamo, da so prometne razmere ob konicah postale nevzdržne. Slovensko gospodarstvo pa ima zaradi zastojev vse večje stroške. Od vlade zahteva, da pospeši postopke za gradnjo tretjih pasov na primorski, štajerski, gorenjski in dolenjski vpadnici okoli Ljubljane. Na Gospodarski zbornici Slovenije so nedavno opozorili: »Nujna je odločitev politike, da je projekt reševanja problema zastojev eden izmed najpomembnejših državnih razvojnih in infrastrukturnih projektov, pomembnih za trajnostni razvoj države na različnih področjih.«

140.000

ljudi se vsak dan pripelje v Ljubljano.

80 %

voznih kilometrov na slovenskih avtocestah in hitrih cestah smo v letu 2022 prevozili z domačimi vozili.

80.000

vozil na dan naštejejo na najbolj obremenjenih odsekih primorske in štajerske vpadnice v Ljubljano.

120 evrov

je strošek ene ure, ko tovorno vozilo stoji v zastoju, je lani ocenilo Združenje za promet pri GZS.

140–150 km

dolg konvoj tovornjakov bi dobili vsak dan, če bi postavili v vrsto vse tovornjake, ki danes vozijo na slovenskih avtocestah.

6%

bruto domačega proizvoda Slovenije ustvari cestni transport.

5551

prevoznih podjetij je registriranih v Sloveniji, ki opravljajo dejavnost z 31.319 tovornimi vozili.

Za 3-krat

se poveča poraba goriva zaradi zastojev. Ta strošek se ocenjuje na od 8 do 16 milijard na leto oziroma 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

29. 12. 1972

je Slovenija dobila prvi odsek avtoceste (med Vrhniko in Postojno).

7,9 %

vseh zaposlenih v Sloveniji deluje v dejavnosti prometa in skladiščenja. Podjetja v tej dejavnosti predstavljajo 5,7-odstotni delež v prihodkih od prodaje v Sloveniji.