Vojna v Ukrajini na prelomni točki?
Vse manj fantov se je pripravljenih boriti, povprečna starost vojaka v ukrajinski vojski je že več kot 40 let – Najboljši borci so izmučeni ali mrtvi – Smrt Alekseja Navalnega Rusijo še oddaljila od morebitnih političnih sprememb
Po poročilih analitikov in novicah, ki prihajajo iz Ukrajine, se zdi, da je ruska vojska prevzela pobudo na bojišču in nazadnje osvojila strateško pomembno mesto Avdijivka. Med razlogi za umik ukrajinske vojske tamkajšnji generalštab omenja pomanjkanje streliva, prihajajo pa še druge skrb zbujajoče informacije. Sodeč po teh utegne biti vojna na prelomni točki. Po mnenju nekaterih ukrajinskih generalov bi morali namreč mobilizirati 500.000 novih vojakov, da bi lahko učinkovito kljubovali nasprotniku, vendar je ljudi, ki so se pripravljeni boriti, kot kaže, vse manj.
Kot so poročali številni mediji, je bila ena izmed točk nestrinjanja med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in nekdanjim načelnikom generalštaba Valerijem Zalužnim ta, da je slednji predlagal in zagovarjal mobilizacijo 500.000 ljudi. To naj bi bil odgovor na mobilizacijo, ki naj bi jo ruska vojska prav tako izvedla in tako pridobila 400.000 novih vojakov. Zalužnega je zdaj zamenjal izkušeni Oleksandr Sirski, tako da so mogoče spremembe v strategiji, čeprav za zdaj še ni jasno, v katero smer razmišljajo.
Izogibanje novačenju
V zadnjih mesecih je namreč vse več poročil, da je vse manj ljudi, ki so se pripravljeni boriti. Povprečna starost ukrajinskega vojaka je trenutno več kot 40 let, v njej so v večji meri tisti, ki so se pridružili v prvih dneh vojne. Sicer sta od od začetkov ruskega napada minili dve leti in mnogi so izčrpani, število mrtvih je medtem še vedno državna skrivnost.
Časnik New York Times je decembra poročal, da se je ukrajinska vojska zatekla tudi k bolj grobim prijemom za rekrutiranje. Med drugim so pisali o zaseženih potnih listih, lovljenju ljudi na delovnih mestih, v enem primeru naj bi na vojaško usposabljanje poslali celo duševno prizadetega moškega. Na spletu se vse pogosteje pojavljajo posnetki, kako vojaki ljudi vlečejo v avtomobile in jih proti njihovi volji zadržujejo v rekrutacijskih centrih. Takšnega prijema so po poročanju omenjenega časnika deležni tako tisti, ki se mobilizaciji izogibajo, kot moški, ki so običajno izvzeti. Aktivisti in odvetniki takšne prijeme označujejo za nezakonite, poleg tega opozarjajo, da je razglašeno vojno oziroma izredno stanje v veljavi vse od februarja 2022, kar odpira možnosti zlorabe zakonodaje.
Nasproti Ukrajine je namreč vojaško številnejša in bolje oborožena Rusija, kar predstavlja vse večjo težavo. Poleg tega je pomoč zahodnih držav vse manj predvidljiva.
Zgodbe mladih
Z vidika Rusije je položaj drugačen. Obrambne vrste so zdržale ofenzivo, napadi se krepijo. Tudi novice o gospodarskem položaju v državi ne kažejo, da bi bila Rusija v takšnem položaju, da bi morala sprejeti mirovni sporazum, ki bi ga diktirali od drugod.
Živimo v drugačnih časih kot nekoč in mnogi mladi ne vidijo razloga, da bi v takšnih vojnah pustili življenje. Ko so novinarji britanske televizije BBC nedavno govorili z nekaterimi v Kijevu, je neki mladi moški svojo odločitev, zakaj nikoli ne bo vstopil v vojsko in bo prej pobegnil, razložil takole: »Zakaj bi izgubil življenje v spopadih na drugem delu države? Ubijanje ni v meni in tega preprosto ne morem početi.« Ko so ga novinarji izzvali s podatkom, da je na ozemljih, ki jih zaseda ruska vojska, še veliko Ukrajincev, pa jim je odvrnil: »Ne vem, kdo so oni, ne poznam jih, tako kot oni ne vedo, kdo sem jaz, in me ne poznajo.« To je samo drobec. Na drugi strani so mnogi, ki menijo, da je bojevanje največja čast in klic domovine. Nedavno so povzeli zgodbo Pavla Želina, ki se je boril v številnih bitkah od prvega dne, bil ranjen in v bojih izgubil roko, danes pa išče nove rekrute. »Ne razumem,« je povedal za BBC. »Ljudje hodijo naokoli, kot da je vojna nekje daleč stran. Ampak to je splošna invazija, zdi pa se, kot da ljudem za to ni mar. Vsi bi morali stopiti skupaj kot tiste prve dni. Takrat smo bili vsi kot bratu brat.« Sam je želel biti vojak že od mladih nog. Tistim, ki se vojski izogibajo, pa je sporočil: »Nekega dne, ko bodo njihovi otroci vprašali, kaj so delali med vojno, medtem ko so se drugi borili, jim bodo odvrnili, da so se skrivali. V očeh otrok bodo izgubili ugled.«
Tako kot pri vseh drugih stvareh se je tudi glede tega ukrajinska družba, kot kaže, razdelila.
Strateško mesto
Prav te dni so se ukrajinski vojaki umaknili iz Avdijivka. Eden od razlogov za takšno odločitev je bil, kot je sporočil ukrajinski vojni vrh, pomanjkanje streliva. Prav tako so želeli s tem preprečiti še večje izgube v osebju. Tako je ruska vojska zavzela strateško pomembno mesto, ki predstavlja vstopno točko za Doneck. To je njihov največji uspeh po zavzetju Bahmuta maja lani. Zavzemanje mest pa je krvavo in pogosto pogubno za mnoge borce, posebej na strani napadalca. Če bo torej Ukrajina želela ponovno zavzeti mesto, to ne bo lahko. Tako se z vidika ukrajinske vojske položaj na fronti slabša. Rusija naj bi pobudo prevzela na petih različnih koncih frontne črte, medtem ko naj bi bila ukrajinska vojska v najtežjem položaju od začetka vojne.
Zdi se, da so pošiljke zahodnega orožja sicer pomagale obdržati obrambo, vendar niso bile dovolj, kot vemo danes, za uspeh poletne protiofenzive, ki ni prinesla večjih uspehov, medtem drugih velikih uspehov ni, so pa ukrajinske čete precej utrdile obrambo na določenih delih fronte.
Ni povsem jasno, kakšen je zdaj cilj ukrajinskega vojaškega vrha skupaj s ciljem ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki sicer še vedno kliče k pomoči, vendar so zalo
ge tudi v zahodnih državah vse bolj pičle. Ključne za oskrbo so že dalj časa Združene države Amerike.
Doslej ukrajinski politični vrh sicer ni izjavil, da bi kaj posebej spreminjali vojaški cilj, kar pomeni povrnitev vseh zasedenih območij, čeprav se zdi to s trenutnega vidika skorajda nemogoče.
Z vidika Rusije je položaj drugačen. Obrambne vrste so zdržale ofenzivo, napadi se krepijo. Tudi novice o gospodarskem položaju v državi ne kažejo, da bi bila Rusija v takšnem položaju, da bi morala sprejeti mirovni sporazum, ki bi ga diktirali od drugod. Tako se uresničujejo napovedi že od začetka vojne, da se bo spopad končal, ko bosta obe (ali ena od strani) izčrpani. Kdaj se bo to zgodilo, za zdaj še ne vemo. Zastavlja pa se vprašanje, ali ni vojna prav v tem trenutku na nekakšni prelomnici.
Številke o smrtnih žrtvah medtem naraščajo. Vseh žrtev naj bi bilo doslej že pol milijona.