Strelski pokoli se iz ZDA širijo v Evropo
Po dveh množičnih streljanjih v Srbiji je tik pred koncem leta smrt na univerzi v Pragi sejal še 24-letni študent – Smrtonosnih pokolov v Evropi je manj kot čez lužo, a iz leta v leto več
S štirinajstimi ubitimi in 25 ranjenimi je nedavni strelski napad na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi eden najbolj smrtonosnih v novejši zgodovini Evrope. Štiriindvajsetletni domačin David Kozak, študent zgodovine na tej fakulteti, ki je za svojo diplomsko nalogo o revolucionarnih dogodkih leta 1846 v Krakovu v začetku leta prejel nagrado, je tik pred prazniki, 21. decembra, streljal po hodnikih in predavalnicah ter naključno ubijal ljudi. Nastal je kaos, študentje so bežali, nekateri so se skrivali na okenskih policah na zunanjih delih stavb, drugi so se zabarikadirali v učilnice in molili, da se nočna mora čim prej konča. Ko je policija mladeniča obkolila, si je sodil sam. Pod rokami morilca je umrlo še več ljudi. V pismu, ki ga je policija našla po njegovi smrti, je namreč priznal umor 32-letnega moškega in njegove dvomesečne hčere v gozdu na obrobju Prage teden dni prej. Po navedbah policije se je 24-letnik poleg še 4000 drugih znašel na seznamu osumljencev za dvojni umor, a ga policiji dotlej ni uspelo zaslišati. Tik pred pokolom na fakulteti je umoril še svojega očeta. Skupno je pod njegovimi rokami nasilne smrti umrlo 17 ljudi. Policija še ni sporočila njegovega morebitnega motiva, pojasnili pa so, da ga v preteklosti še niso obravnavali zaradi kaznivih dejanj. Dovoljenje za posedovanje orožja je imel, doma ga je imel več kosov. Univerza je največja in najstarejša na Češkem, obenem pa ena najstarejših v Evropi. Zaprta bo vsaj do konca januarja.
Več orožja kot ljudi
Strelski pokol konec decembra je najhujše množično streljanje v zgodovini
Češke, hkrati pa eno najhujših in najbolj smrtonosnih v Evropi. Zlasti takih, ki so jih zakrivili posamezni strelci, »osamljeni volkovi«. »Dolgo sem živel v ZDA. Če bi že doživel množično streljanje, sem mislil, da ga bom tam,« je za CNN pojasnil Jakob Weizman iz Danske, ki je preživel streljanje v Pragi. Bil je v šoku. »Nikoli si nisem mislil, da bi se to lahko zgodilo nekje tako blizu moje domovine. A so se napadi kot kakšna bolezen zdaj začeli širiti tudi sem. Strašljivo je,« je dodal. Leta 2023 naj bi bilo dvanajst množičnih streljanj v Evropi, med njimi pa smo si verjetno najbolje zapomnili v dveh dnevih sledeči si streljanji maja v Srbiji. Najprej je trinajstletnik v osnovni šoli v Beogradu, ki jo je obiskoval, do smrti ustrelil osem šolarjev in varnostnika, le dan kasneje pa je 21-letnik v treh vasicah pri Mladenovcu z avtomatskim orožjem sodil osmim mladim. Strokovnjakinja za nacionalno varnost Juliette Kayem je v intervjuju za CNN pojasnila, da je v digitalni dobi možnost posnemovalcev takih napadov še večja, kot je bila v preteklosti. »Kultura družbenih medijev je taka, da nekateri poveličujejo tovrstna dejanja. Ker ni meja, jih vidijo povsod. In nekaterim je zelo všeč pozornost, ki jo taka zloglasna dejanja potegnejo za seboj.« V Evropi se morda še vedno lahko tolažimo s statistiko, ki kaže, da je stanje v ZDA še veliko hujše. Po podatkih arhiva Gun Violence Archive so lani tam obravnavali 656 množičnih streljanj, več kot 80 od teh pa se je zgodilo na šolah ali univerzah. V zadnjih desetih letih je kar osmina Američanov množično streljanje doživela skoraj v neposredni bližini doma, v radiju dveh kilome
S štirinajstimi ubitimi in 25 ranjenimi je nedavni strelski napad na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi eden najbolj smrtonosnih v novejši zgodovini Evrope. Štiriindvajsetletni domačin David Kozak, študent zgodovine na tej fakulteti, ki je za svojo diplomsko nalogo o revolucionarnih dogodkih leta 1846 v Krakovu v začetku leta prejel nagrado, je tik pred prazniki, 21. decembra, streljal po hodnikih in predavalnicah ter naključno ubijal ljudi.
trov, je pokazala analiza CNN. ZDA so po številu strelnega orožja na prebivalca (120 kosov na 100 prebivalcev) v samem vrhu. To pomeni, da je v državi več kosov orožja kot civilistov. Tudi Srbija je visoko na tem seznamu, orožje ima v lasti kar 40 odstotkov državljanov.
Streljal najstnike
Streljanje na fakulteti v Pragi, v katerem je bilo ubitih 14 oseb, še 25 pa ranjenih, je, kot že rečeno, eno najbolj smrtonosnih v zadnjih desetletjih v Evropi. Med najbolj aktualnimi, ki se jih danes večina še spomni, je zagotovo pokol na norveškem otoku Utoya, kjer je julija 2011 desničarski skrajnež Anders Behring Breivik pobil 69 mladih. Preoblečen v policista je več kot eno uro hodil po otoku in streljal na več sto udeležencev tabora podmladka laburistične stranke. Ti so se pred njim skrivali, plezali po skalah in se metali v morje. Preživeli so pričali, da je med pokolom vzklikal od navdušenja. Pred tem je v Oslu pred vladno stavbo pod avto podtaknil bombo, s čimer je ubil še osem ljudi. Skupno torej 77. Breivik se je zagovarjal, da ni pobijal nedolžnih mladih, temveč politične aktiviste, ki
da so promovirali večkulturnost. Dejanje je storil iz dobrote, ni imel zlobnih namenov, saj je skušal preprečiti državljansko vojno, se je zagovarjal. Sodišče je odločilo, da je streljal prišteven. Obsojen je bil na najvišjo možno kazen na Norveškem, 21 let z možnostjo podaljšanja do smrti ob predpostavki, da je še vedno nevaren za družbo. Kasneje je vztrajal, da so mu možgane oprali skrajno desničarski ekstremisti, v imenu katerih naj bi se boril za belsko, nacistično prevlado. Skupaj naj bi skušali vzpostaviti tretji rajh. Leta 2022 je zaprosil za predčasni izpust, do česar je imel pravico, a ga je sodnik zavrnil, saj ni verjel njegovi »častni besedi«, da nasilje ni več del njegovega življenja. V improvizirano sodno dvorano v telovadnici zapora je primarširal z visoko v zrak dvignjeno desno roko.
Pobil pol ulice
Aprila 2013 je Balkan pretresel zločin, v katerem je 60-letni Ljubiša Bogdanović v Veliki Ivanči pri Mladenovcu (kjer se je maja lani na strelski pohod odpravil prej omenjeni 21-letni domačin!) umoril trinajst ljudi. V domači hiši je s strelom v glavo najprej sodil sinu in ostareli mami, ženi je us
pelo poklicati policijo, med klicem pa jo je ustrelil v vrat. Napad je čudežno preživela. Pojma ni imela, zakaj je mož to storil. Potem se je odpravil po soseski, vdiral v hiše in med spanjem pobijal sosede. Nekateri so bili njegovi sorodniki. Umoril je tudi dveletnega dečka, čigar truplo so našli v objemu 21-letne mame. Ob prihodu policistov se je vojni veteran ustrelil. Takšna usoda čaka večino strelcev, redki pokolov ne zaključijo tudi s samomorom.
Življenje si je vzel tudi 19-letni Robert Steinhauser, ki je aprila 2002 v srednji šoli v nemškem Erfurtu ubil 16 ljudi, od tega dva dijaka. Zdi se, da se je tako maščeval profesorjem za izključitev iz šole. Oborožen je bil s puško in pištolo, streljal je po razredih in hodnikih, ob prihodu policije mu je uspelo ubiti še enega od njih. Sedem let kasneje so streli odjeknili tudi v srednji šoli v nemškem Winnendenu blizu Stuttgarta, kjer je 17-letni Tim Kretschmer ubil devet dijakov in tri profesorice, v bližnjem kraju pa kasneje še tri mimoidoče. Orožje je dobil doma, njegov oče je imel v sefu štirinajst kosov orožja, za katere je imel dovoljenje, eno od pištol pa je hranil v predalu v spalnici. Prav z njo je Tim pobijal. (Hiter pregled statistike tovrstnih napadov kaže, da je velika večina storilcev množičnih streljanj napade opravila z zakonito pridobljenim orožjem.) Bil naj bi dober strelec, vadil je tako v gozdu za hišo kot v domači kleti. Njegov nekdanji trener namiznega tenisa je za medije kasneje povedal, da Tim nikakor ni prenašal porazov ter da je bil neverjetno razvajen. Tik pred aretacijo si je sodil sam.
Na večini seznamov hujših množičnih streljanj je tudi Friedrich Leibacher, ki je konec septembra 2001 (le kakšna dva tedna po terorističnih napadih na newyorški trgovski center) do zob oborožen z orožjem, za katero je imel dovoljenje, vstopil v stavbo regionalnega parlamenta v švicarskem mestu Zug. Kot Breivik je bil tudi on zakamufliran v policijsko uniformo. Začel je kričati in vsepovprek žaliti, ker parlament ni obravnaval ene od njegovih pritožb. Nenehno se mu je zdelo, da se mu godi krivica, da so vsi proti njemu, tudi lokalna oblast, imel je duševne težave, bil je alkoholik. Prepričan je bil, da je tarča teorije zarote. Ob vstopu v parlament je začel nenadzorovano streljati naokrog, vrgel je ročno granato, streljal je več minut. Ubil je štirinajst ljudi, še deset jih je ranil. Zaradi hudih poškodb je umrl nekaj ur kasneje.