Pretresla modni svet in visoko družbo
Coco Chanel, modna ikona, ki je ustvarila podobo nove ženske 20. stoletja, je umrla na današnji dan leta 1971
Coco Chanel je ženske prepričevala, naj se ne oblačijo, da bodo všeč moškim, temveč kot je všeč njim samim, naj izoblikujejo svoj okus.
Francoska modna oblikovalka in ikona Coco Chanel (1883–1971) je umrla na ta dan v Parizu, stara 88 let, njene posmrtne ostanke pa so odpeljali v Lozano, kamor se je med vihro druge svetovne vojne umaknila z ljubimcem, nemškim častnikom in vohunom Hansom Güntherjem von Dincklageem. Čeprav se je leta 1954 iz Švice vrnila v Pariz, ji ljubimca in pobega Parižani pravzaprav nikoli niso odpustili. A vojna ni za dame in vojna ni čas za modo, je dejala sama. Nedvomno jo je to obdobje zelo zaznamovalo tudi poslovno, kajti pred tem je bil njen modni posel v popolnem razcvetu, potem pa so njene trgovine zaprli. Navkljub težkim preizkušnjam pa si je vedno upala živeti, kot si je sama zamislila.
Pred svojim časom
Elegantna Coco Chanel je bila drzna, svobodna in pred svojim časom. V modnem svetu in na družabni sceni je povzročila pravo revolucijo: ženske po vsem svetu je slekla iz uniformiranih, dolgočasnih oblačil in jih s svojimi modnimi dodatki in samozavestno držo začarala. Njeni atributi so bili biserne ogrlice, leta 1932 je denimo s kolekcijo finega nakita Bijoux de diamants začrtala nove smernice tudi na področju nakita. Nosila je svilene pižame, se fotografirala s cigaretami na dolgih ustnikih, znamenit je postal tudi njen preprosto in elegantno krojeni suknjič, ustvarila je torbico z dvojnim C, ki jo posnemajo modni oblikovalci še danes. Začela je nositi čevlje brez visokih pet, predvsem pa je slovela po svojih klobučkih, s katerimi je najprej očarala francoske igralke, nato pa še Američanke. Ustvarila je tudi brezčasni parfum chanel no. 5, ki je s prefinjeno stekleničko obrnil kodekse parfumerije tiste dobe. Legendarna je njena izjava: »Parfum je razkošje.« Inovativna je bila tudi v tem, da je sama pozirala za oglase, ki so prodajali njen parfum.
Živela je razkošno, potovala po svetu in se družila z eminentnimi ljudmi. Rodila pa se je v revščini kot Gabrielle Chanel Bonheur v majhnem francoskem mestu Saumur, kjer je po smrti matere, stara komaj šest let, morala v sirotišnico k nunam. Vseh šest otrok je namreč zapustil tudi oče. Nune so jo naučile šivati, njihove toge uniforme pa so bile tiste, iz katerih je črpala navdih za svoje kreacije, je rada poudarila pozneje. Nedvomno je bila zelo ambiciozna, že pri sedemnajstih letih si je nadela umetniški vzdevek Coco, postala barska pevka, a bila menda precej brez posluha, tako da se pevske kariere ni mogla ravno nadejati. Je pa v baru spoznala bogataša in ženskarja Étienna Balsana, ki jo je povlekel iz bede, in četudi ga je potem kmalu zapustila, ji je ravno on pomagal, da je lahko odprla svojo prvo šiviljsko delavnico. Tam so nastali njeni prvi klobučki. Bogati ljubimec ji je zapustil tudi svoje pariško stanovanje v središču mesta. Leta 1913 je tako sredi Pariza že lahko odprla svojo prvo prodajalno z dežnimi plašči in suknjiči.
Svobodna za vsako ceno
Pozneje se je zaljubila v Boya Capela, ki ji je omogočil, da je v Bretanji leta 1910 odprla svojo novo trgovino s klobuki Parisian, dve leti pozneje v Deauvillu pa še en butik. Coco Chanel se je ves čas trudila, da bi Capelu vrnila ves denar, ki ga je vložil v njene poslovne poteze. Pri njej je očitno šlo za načelno vprašanje, če že ne za
preživetveni nagon – ni želela biti odvisna od nikogar, hotela je ostati svobodna za vsako ceno. Zaradi te želje po svobodi je pozneje postala lastnica vile Bel Respiro v Garchesu blizu Pariza, si dala zgraditi vilo La Pausa v Roquebrune-Cap-Martinu na rivieri in si kupila legendarno stanovanje na 31 Rue Cambon v Parizu. Žal je njena velika ljubezen Boy Capel, s katerim je bila v zvezi devet let, v prometni nesreči umrl. To jo je močno pretreslo in za njim je dolgo žalovala. Njen modni imperij Chanel je navkljub vsemu rasel naprej. Ne le v svetu mode, tudi na družabni sceni je povzročila pravo revolucijo. Ženske so si nadele krajša krila, si skrajšale
pričeske, se izraziteje ličile, javno kadile in pile alkohol, se začele ukvarjati s športom – v ta namen je Coco Chanel ustvarila garderobo, ki se še ni imenovala športna oblačila, a je postavila temelje zanje. Po njenem zgledu so ženske začele voziti tudi avtomobile, obiskovale so nočne bare in poslušale kontroverzno glasbo – jazz. Coco jih je prepričevala, naj se ne oblačijo, da bodo všeč moškim, temveč kot je všeč njim samim, naj izoblikujejo svoj okus.
Prijateljevala je tudi s številnimi umetniki. Salvadorju Daliju je leta 1938 za več kot pol leta posodila svojo vilo La Pausa, da je ustvarjal za razstavo, ki jo je imel naslednje leto v New
Yorku. Med njenimi tesnimi prijatelji so bili tudi plesalec Serge Lifar, kipar Jacques Lipchitz, slikar Pablo Picasso, pesnika Pierre Reverdy in Max Jacob ter pisatelj Paul Morand, ki ji je posvetil knjigo The Allure of Chanel, medtem ko je njegov roman Lewis et Irène deloma navdihnilo ravno njeno razmerje z Boyem Capelom. Francoski umetnik Jean Cocteau je o njej izjavil: »Po nekem čudežu je delovala v modi po pravilih, za katera se je zdelo, da veljajo samo za slikarje, glasbenike, pesnike. Vsilila je nevidno, besu visoke družbe je vsilila plemenitost tišine.« Modni imperij Chanel je po njeni smrti prevzel modni oblikovalec