Abrahamovec, ki je postavljal mejnike
Golf letos praznuje 50 let proizvodnje, v tem času je postal najbolje prodajani evropski avto vseh časov
Kadar ima nekdo težko nalogo naslediti nekoga, ki je bil na svojem področju izjemno uspešen, radi rečemo, da bo stopil v velike čevlje predhodnika. V še bolj prenesenem pomenu to lahko velja tudi za stvari, in če je katera kadar koli imela na videz zares nemogočo nalogo zapolniti velike čevlje, v katere je stopila, je bil to zagotovo avtomobil volkswagen golf. Leta 1974 je namreč ta štirikolesnik predstavljal neposrednega naslednika legendarnega hrošča, ki so ga na različnih koncih sveta sicer izdelovali še vrsto let, celo desetletij, danes, pol stoletja kasneje, pa lahko za slavljenca abrahama mirne duše ugotovimo, da mu, pa čeprav je šlo za največje možne, hroščevi čevlji niso bili preveliki.
Skeptike je hitro utišal
Po pomembnosti in vplivu na avtomobilsko industrijo si oba Volkswagnova velikana namreč zagotovo stojita ob boku, po številu prodanih primerkov pa je golf že dolgo precej spredaj. V dosedanjih osmih generacijah so skupno namreč prodali že 37 milijonov golfov, s čimer je ta kompaktni avtomobil, po katerem radi poimenujemo kar celoten razred tovrstnih vozil (v tako imenovani golfov razred uvrščamo denimo renaulta megana, opla astro, kio ceeda, peugeota 308, mazdo3 in številne druge), postal najuspešnejši evropski avto in najbolje prodajani Volkswagen vseh časov – na skupni večni lestvici pa sta pred njim samo ford serije F in toyota corolla, s tem da prvega izdelujejo 26 let dlje, drugo pa osem. Če zapišemo drugače, pa to pomeni tudi, da nov golf eno izmed tovarn, v katerih ga izdelujejo, že 50 let v povprečju zapušča na vsakih dobrih 42 sekund! No, golfa so na začetku nekateri pričakali z obilo skepticizma; tudi zaradi tega, ker je bil znanilec nove Volkswagnove dobe. Hrošča z motorjem v zadku in pogonom na zadnji kolesi je golf namreč nasledil kot avtomobil z motorjem in pogonom spredaj, ob tem pa ponudil prilagodljivo celostno zasnovo zaradi velikega pokrova prtljažnika in zložljivega naslona zadnjih sedežev. Poleg tega je preprost dizajn z ravnimi linijami izpod peresa Giorgetta Giugiara prispeval k uvedbi novega Volkswagnovega oblikovalskega sloga, ki se je nadaljeval tudi pri njegovih naslednikih. Da je bilo vse skupaj velik zadetek v polno in so bile vse skrbi odveč, je dal slutiti že prvi val navdušenja ob predstavitvi, naslednji dokaz pa je sledil po izjemnem odzivu kupcev – že po dobrih dveh letih proizvodnje so tako izdelali milijonti primerek avtomobila. »Ko je golf zapeljal na ceste, smo imeli prednost pred konkurenti in jih prisilili k inovacijam, če niso hoteli izgubiti stika. Prav inovacije pa so tiste, ki lahko na dolgi rok zagotovijo obstoj vsakega podjetja. Bil sem ponosen, da so nas mnogi proizvajalci posnemali,« se je kasneje spominjal razvojnik golfa Ernst Fiala.
V Sloveniji zelo priljubljen
Prva generacija je svojega naslednika dobila leta 1983, pa čeprav so jo marsikje izdelovali še dlje. V tovarni TAS v Sarajevu, kjer so ga začeli proizvajati leta 1976, denimo do leta 1985, posebnež pa je bil golf prve generacije predvsem v Južni Afriki, kjer so ga v
malce dodelani različici izdelovali še vse do leta 2009! Že omenjena druga generacija, ki so jo prav tako v večjih količinah proizvajali v Sarajevu, kjer so skupno vseh golfov za jugoslovanski trg naredili okrog 150.000, od katerih je šla približno polovica v Slovenijo, je med drugim v bolje opremljenih različicah prinesla sistem ABS, servokrmiljenje in štirikolesni pogon, tretja (od leta 1991) pa čelni varnostni blazini, tempomat in prvič karavansko različico variant, ki je od tedaj stalnica. S četrto generacijo (od leta 1997) je golf dobil sistem ESP in samodejni menjalnik DSG, s peto (od leta 2004) turbobencinski motor ter enoprostorsko izvedenko golf plus, s šesto številne nove asistenčne sisteme in s sedmo že tudi povsem električno različico. Trenutno je na cestah osma generacija, ki je prinesla popolno digitalizacijo in bo že ta mesec doživela prenovo, v zgodovino pa se bo zapisala kot zadnja z motorji z notranjim zgorevanjem, saj bo naslednja generacija, predvidoma od leta 2028 naprej, povsem električna.
Poleg silnega tehnološkega napredka je golf v 50 letih precej zrasel tudi dimenzijsko, saj je v osnovni, trivratni kombilimuzinski izvedbi prva generacija merila 3,7 metra, danes je njegova dolžinska mera 4,28 metra, kar znaša kar 58 centimetrov razlike, pohvali pa se lahko tudi s številnimi prejetimi nagradami – med drugim je bil s šesto (2009) in sedmo generacijo (2013) izbran za svetovni avto leta, s tretjo (leta 1992) in sedmo (2013) generacijo pa za evropski avto leta. Kar štirikrat (v letih 1999, 2005, 2009 in 2013) je bil golf izbran tudi za slovenski avto leta, sicer pa o njegovi priljubljenosti pri nas priča tudi dejstvo, da ga po številu primerkov posameznih modelov na naših cestah prekaša zgolj renault clio – po podatkih Ardija je tako v slovenskem voznem parku skoraj 63.000 golfov vseh generacij.
Za konec si prav posebno omembo zasluži najbolj športna izvedenka golfa, legendarni GTI. Proizvajati so ga začeli že leta 1976, torej le dve leti po rojstvu osnovnega golfa, odtlej pa je redni spremljevalec vsake generacije in je med številnimi ljubitelji tega avtomobila tudi najbolj čislan.