Če bomo pametni, bomo starost znali izkoristiti
Nekateri vodilni strokovnjaki o tem, na kakšen način bomo živeli dlje, bili bolj zdravi in tudi bolj aktivni – Zdajšnji pogledi na pozno življenjsko obdobje so v marsičem zastareli
Na kaj pomislimo, ko slišimo za dolgoživost? Bržkone na dolgo življenje. Toda dolgoživost pomeni veliko več. Te dni smo imeli priložnost v Ljubljani poslušati in se srečati z nekaterimi strokovnjaki, ki se na različne načine ukvarjajo s tem področjem. Osvetlili so marsikateri vidik, opozorili na tisto, na kar redkeje pomislimo, pa tudi na to, da bi moralo biti dolgo zdravo življenje na voljo vsem, ne samo peščici, ne samo bogatim. Tudi v Sloveniji moramo razmišljati v to smer. Navsezadnje se je v globalnem svetu težko izogniti kolesju napredka. Da bi si lažje predstavljali, o čem govorimo, si pomagajmo s plastično ilustracijo, skico, pogosto uporabljeno, kadar je govor o različnih življenjskih obdobjih: najprej je narisana podoba otroka, nato mladostnika, mladega odraslega človek, sledi simbol nekakšnega vrhunca življenjske energije, nato morda še človek z rahlo osivelimi lasmi, na koncu pa ... No, na koncu pa starostnik, ki ima po možnosti v rokah že palico in ima nekoliko upognjen hrbet. Toda, kot je poudarila Lucie Vidovicova, profesorica z brnske univerze, bi kazalo tudi
tega slednjega prikazati v različnih obdobjih, kajti tudi v starosti se človek različno počuti, ima več ali manj energije in zagotovo starost ne pomeni, da se vsepovsod in vsakdo podaja s palico.
V tem je nekako srčika pogleda na dolgoživost: poznejše življenjsko obdobje je lahko tudi bogato, raznoliko, toda za to mora imeti družba do starosti drugačen pogled, človeku pa morajo biti dane možnosti, da uživa pozna leta na način, ki ustreza njegovi življenjski energiji.
Ne zgolj za bogataše
Med organizatorji ljubljanske konference je bil Martin Lipovšek. S tem področjem se tesneje ukvarja že šest let. Zanimivo je, da prihaja iz filozofskega okolja, torej humanistične usmeritve. Ko smo ga vprašali, kaj ga je pripeljalo na področje dolgoživosti, je bil jasen: »Tako zase kot za druge želim možnost, da živimo dolgo zdravo življenje. In da to ni dano samo bogatim, pač pa vsem.« Pravi, da so izzivi veliki, potencial pa prav tako. Kadar govori o dolgoživosti, torej nima v mislih zgolj napredka na področju medicine, čeprav je ta zelo pomemben dejavnik, pač pa tudi, kako kot družba gledamo na starost. »To moramo sprejeti, se zavedati, da je to področje vse pomembnejše,« je dejal Lipovšek.
Veliko povejo statistika in projekcije staranja prebivalstva. Aleš Kenda, ki se tudi že dlje časa ukvarja s področjem staranja prebivalstva, je opozoril na aktualno statistiko: leta 1991 je bilo v Sloveniji 26 ljudi, ki so bili starejši od sto let, zdaj jih je 363. Delež prebivalcev, starejših od 65 let, je leta 1991 znašal dobrih 10 odstotkov; dandanes jih je dobrih 21 odstotkov. Kenda opozarja na sodobne poglede na starost v zahodnem svetu, kamor sodi Slovenija. Prevladujejo presenetljivo negativni pogledi, ki starost vidijo kot nekakšno obdobje upada, odvisnosti, bolezni. Pojavljajo se stereotipi, predsodki diskriminacija. Na starejše se običajno gleda kot na homogeno skupino ljudi, med katerimi naj ne bi bilo kakšnih posebnih razlik. Toda so. Včasih velike.
Posebno negativen odnos do starejših imenujejo starizem. Ta je po raziskavah izredno škodljiv. V povprečju krajša življenje za 7,5 leta, kažejo raziskave. Medtem ko osamljenost, ki je prav tako vse bolj značilna za starejše obdobje v zahodnem svetu, krajša življenje kot 15 cigaret na dan, je še opozoril sogovornik.
Eno od temeljnih zavedanj, na katera opozarja Enej Kuščer, soustanovitelj podjetja Acies Bio, ki se ukvarja z mikrobno biotehnologijo, je, da bi pravzaprav lahko govorili o dveh vrstah starosti – ena je numerična, druga je subjektivna, se pravi, kako starega se človek v resnici počuti. V tem nismo vsi ljudje enaki. Poleg tega bi lahko poiskali biološka znamenja, markerje, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti stanje posameznika in temu prilagoditi ukrepanje oziroma način življenja. Nekateri ljudje potrebujejo več oskrbe prej v življenju, drugi šele pozneje.
Luci Vidovicova, omenjena profesorica in družboslovna raziskovalka, je pod drobnogled vzela predvsem družbeni vidik staranja. Opozarja na zastarelost nekaterih pogledov na starost, ki ne upoštevajo sodobnih trendov in dejstev. »Morali bi več opozarjati in izobraževati v smeri daljšega in bolj zdravega staranja,« je opozorila. Po njenem mnenju bi morali nekatere poglede na starost povsem spremeniti ali dopolniti. Ti ne bi smeli biti tako rigidni, nespremenljivi, kar velja posebej za splošne poglede na pozno življenjsko obdobje. Prav ona je opozorila, da bi morale ilustracije življenja vključevati več različnih sličic poznejšega življenjskega obdobja.
Naravna danost
Postregla je še s podatki raziskave, ki kaže, da večina ljudi vidi starost kot neko naravno danost, kot del življenja. Več kot osemdeset odstotkov ljudi, ne glede na starost, ima takšno mnenje. Zato se zastavlja vprašanje, zakaj potemtakem pri marsikom zaslediti starizem, ki je izrazito negativen odnos do starosti. »Morali bi razmisliti in spremeniti način, kako gledamo na starost, kako jo raziskujemo, o njej poučujemo, se o njej pogovarjamo, in ponuditi neko podporo, da bi izboljšali odnos do nje,« je dejala Luci Vidovicova.
Zanimiv sogovornik je tudi Petr Šramek, češki podjetnik, mentor startupov in podjetij ter popularizator znanstvenega napredka na področju umetne inteligence in dolgoživosti. Deluje pri organizaciji, ki financira različne vidike napredka na področju zdrave dolgoživosti. »V prihodnjih desetletjih bo človeštvo morda dodalo, preračunano, 45 milijard dodatnih let kakovostnega življenja, kar znaša v povprečju šest dodatnih let za vsakega – v nekaterih državah več, v drugih manj,« je o statistiki in napredku dejal Šramek. Omenil je financiranje raziskav genov, recimo gena SIRT6, ki so ga identificirali kot ključnega za bolj zdravo pozno starost. Podjetje Genflow biosciences išče način, kako ga izkoristiti, da bodo lahko ljudem podaljšali zdravo življenje. Medtem pri podjetju Senisca poskušajo najti način, kako s pomočjo genske terapije pomladiti celice; s tem želijo vplivati tako na videz v starosti kot na pomoč zoper različne bolezni. Znanstveniki poskušajo najti še način, kako s tehnologijo mRNA, ki se je izkazala pri cepivih zoper covid-19, zavrteti čas molekul v telesu.
Takšne napovedi prinašajo marsikaj. Kot so opozorili številni strokovnjaki, ki so nedavno gostovali v Ljubljani, je treba marsikaj spremeniti – od tega, da je človeku dana možnost aktivnega preživljanja poznejšega življenjskega obdobja, do tega, da ima dostop do ustrezne zdravstvene oskrbe, s katero lahko v starosti živi bolj mladostno.
Po svetu že obstajajo klinike dolgoživosti. Ni jih veliko, odpirati nameravajo še nove, v njih pa dajati predvsem poudarek temu, kako izboljšati zdravje in podaljšati življenje. Do konca tega desetletja naj bi jih bilo po svetu kakšnih sto.
Prav v takih primerih je stališče, kot ga je s poudarkom izpostavil Martin Lipovšek, da bi morala biti takšna tehnologija na voljo čim širšemu krogu ljudi, še toliko pomembnejše.
Popolna regeneracija
Razmišljanja o dolgoživosti gredo še v druge smeri. Lahko vstopimo na področje regenerativne medicine ali sintetične biologije, oba koncepta, s katerima pravzaprav podaljšujemo zdravje in življenje. Marsikateri vidik je bliže resničnosti, kot si predstavljamo. Tehnologije, kot je personalizirana medicina, ko je zdravstveni pristop popolnoma prilagojen potreben posameznika, ali pa terapije, temelječe na izvornih celicah, so tako rekoč že tu, medtem ko v kratkem napovedujejo genske terapije in editiranje genov, s čimer se bo bržkone mogoče izogniti marsikateri bolezni, ki je značilna zlasti za pozno starost.
V prihodnje se napoveduje celo popolna regeneracija, pomlajevanje telesa, s čimer bi bilo mogoče biološko uro zavrteti nazaj.
Didier Coeurnelle iz društva Heales, ki se zavzema za čim širšo dosegljivost možnosti zdrave starosti, je ob tem poudaril, da bi morali biti podatki, ki jih zdaj na tak ali drugačen način zbirajo različni svetovni informacijski giganti, na voljo javnosti, s čimer bi lahko še pospešili raziskave in na podlagi podatkov ugotavljali, kje in kako pristopiti, da bi lahko izboljšali kakovost življenja. Kot primer je navedel dejstvo, da po svetu 33 odstotkov ljudi umre zaradi težav s srcem in ožiljem, 18 odstotkov zaradi rakavih obolenj, sedem odstotkov zaradi respiratornih bolezni. To so najpogostejši razlogi smrti, s podatki bi si lahko pomagali na ključnih področjih.
Človek torej živi vse dlje, življenjska doba se podaljšuje, vendar se zdi, kot da ukrepi in rešitve ne sledijo okoliščinam. To ne pomeni, da gre zgolj za programe na ravni države, kot so opozorili sogovorniki, pač pa vključujejo širši krog sprememb, vključno s pogledi na starost.
Med glavne izzive dolgoživosti običajno uvrščajo starost in diskriminacijo. Starejši se lahko soočajo z diskriminacijo na delovnem mestu ali v družbi na splošno. To lahko vodi v izolacijo, revščino in tudi druge negativne posledice.
Ker ljudje živijo dlje, bomo morda v prihodnosti več namenjali za nego in podporo, bodisi družinskih članov bodisi poklicnih negovalcev. To lahko obremeni družine in zdravstveni sistem.
Velik izziv predstavljata upokojevanje in pokojninski sistem. Če je se življenjska doba podaljšuje, medtem ko ljudje nimajo možnosti delati naprej, čeprav bi želeli in so tega zmožni, je to izgubljeni potencial. Na Daljnem vzhodu gledajo na starost bolj z vidika modrosti in izkušenj, zato ne bi bilo nič slabega, če bi takšen pogled vnesli v zahodni svet.
Izziv in priložnosti
Dolgoživost prinaša izziv za socialno varnost in druge socialne programe, ki jih bo morda treba reformirati, da bodo glede na staranje prebivalstva vzdržni.
Še eno zanimivo in manjkrat obravnavano področje je spreminjajoča se narava družin in skupnosti. To velja malo manj za Slovenijo, več morda za kulture, kjer so se s takšnimi pojavi doslej soočali manjkrat. Ker ljudje živijo dlje, se lahko namreč večkrat poročijo in ločijo, kar lahko privede do zapletene družinske dinamike in novih izzivov za širšo skupnosti.
Spreminjanje narave dela je še eno področje, o katerem več govorijo. Ker ljudje živijo dlje, bodo morda morali delati dlje ali najti nove načine, da ostanejo zavzeti in produktivni v poznejšem življenju. To bi lahko vključevalo vseživljenjsko učenje, prekvalifikacijo ali ustanavljanje novih podjetij. Dolgoživost je namreč tako izziv kot tudi priložnost.