Tišji od komarja
Električna škoda enyaq iV 80 zagotavlja udobno vožnjo, veliko prostora v kabini in prtljažniku ter več kot dovolj dosega
Zaradi narave našega poklica je logično, da smo večkrat soočeni z vprašanjem, kateri avto imamo v določenem trenutku na testu. Tako je bilo tudi pred kratkim, ko smo se nekaj dni družili z avtomobilom škoda enyaq iV. Vprašanje znanca je bilo torej klasično – kateri avto vozimo? Odgovoru enyaq pa je sledil zmeden pogled in naslednje vprašanje: »Da, ampak katerega?« Priznamo, nič nam ni bilo jasno, a smo vseeno še enkrat odgovorili: »Enyaq!« In tako, enako, še tretjič. Kar je sogovornika pošteno ujezilo in je že precej razburjeno odgovoril: »Dobro, povedal si, da je 'jak', ampak kateri avto je takšen?« Šele takrat se nam je posvetilo. Namesto besede enyaq je znanec razumel, da smo mu odgovorili »en jak«. Pogovorni jezik je dandanes pač poln tujk, predvsem iz angleščine in tudi jezikov z območja nekdanje skupne države, če za nekaj ali nekoga rečemo, da je jak, pa to pomeni, da je res dober, nekaj posebnega, močan. Pa čeprav besedo jak poznamo tudi v slovenščini, v malce starinskem jeziku. Kakor koli, odtlej besedo enyaq striktno izgovarjamo s poudarkom na e in ne na a, da slučajno ne pride več do nesporazumov. Pa tudi, ker je tako menda pravilno ... Pa saj škoda enyaq dejansko je »en jak« avtomobil. Da gre za električni avto, nakazuje to, da se ime začne s črko e, s katero se bodo vsa Škodina električna vozila, da je hkrati športni terenec, pa to, da se konča s črko q, s katero se vsi tovrstni avtomobili te češke znamke. Je pa enyaq hkrati tudi prvi Škodin električni avtomobil, in če bodo tudi drugi takšni, si lahko zadovoljno manemo roke. Enyaq, kakršnega smo imeli na testu, namreč upraviči pričakovanja tudi najzahtevnejših uporabnikov. Je prostoren, tudi pet odraslih se bo v njem peljalo zelo udobno, prostora pa v ogromnem prtljažniku ne bo zmanjkalo niti za prtljago, saj smo dobili občutek, da gre za luknjo brez dna.
A najbolj zadovoljen bo zagotovo voznik, ki ga pričaka kakovostno in urejeno delovno okolje, pogrešal bo, pa še to le malo kateri, morda le hrup motorja ob pospeških. Električni »mlinček« je pač tišji od brnenja komarja, za seboj pušča le zvok trenja pnevmatik ob cesto, v notranjosti pa je vožnja zavoljo tega še prijetnejša in udobnejša. Ko smo že omenili pospeške, ti so predvsem z mesta do hitrosti nekje 50 kilometrov na uro zares uživaški. In kar je najbolje, pri različici 80, ki ponazarja, da ima enyaq baterijo s kapaciteto 80 kilovatnih ur, se vam ni treba bati, da boste vseskozi mrzlično iskali, kje boste avto polnili. Na testu smo z njim po vseh vrstah cest namreč s polno baterijo zmogli prevoziti 430 kilometrov, če bi ga vozili počasneje, denimo zgolj v mestu, pa bi bil doseg še nekaj deset kilometrov daljši. Da, enyaq je zagotovo avtomobil, ki električno mobilnost v lepi luči prikaže tudi vsem dvomljivcem.