S harmoniko do velikega rekorda
Korošec Anže Krevh je pred prvomajskimi prazniki meh svoje frajtonarice raztegoval 53 ur, 53 minut in 53 sekund in s tem, sicer še neuradno, dosegel nov Guinnessov rekord v neprekinjenem igranju harmonike
Harmonika je brez dvoma inštrument, ki je del identitete slovenskega naroda. Uradne številke, koliko Slovencev jo igra, profesionalno ali ljubiteljsko, sicer ni, prav tako ni povsem znano, koliko ansamblov s harmoniko je trenutno delujočih. A glede na to, da se vsak dan na domači narodnozabavni sceni pojavi kakšno novo ime, je mogoče sklepati, da je trenutno aktivnih ansamblov nekaj sto. Da o harmonikarjih in harmonikarkah, ki se udeležujejo različnih harmonikarskih tekmovanj po Sloveniji, niti ne govorimo.
Prvak, ki želi biti rekorder
Eden najuspešnejših slovenskih harmonikarjev je Anže Krevh, doma iz Josipdola v občini Ribnica na Pohorju, ki je v preteklih letih osvojil tako rekoč vse mogoče lovorike. Leta 2015 je postal absolutni državni prvak, leta 2016 v Italiji evropski prvak, leta 2017 pa še mladinski svetovni prvak. Leta 2019 je v Avstriji osvojil tudi naslov absolutnega svetovnega prvaka. Zadnji konec tedna v aprilu pa se je lotil projekta, na katerega se je psihično in fizično skrbno pripravljal kar leto dni. In kot kaže, mu je podvig uspel in se bo vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot tisti, ki mu je prvemu na svetu uspelo na frajtonarico igrati neprekinjeno kar 53 ur, 53 minut in 53 sekund. A na uradno potrditev komisije za Guinnessove rekorde bo seveda treba počakati še nekaj časa. Ekipa Anžeta Krevha, ki je dihala skupaj z njim kar tri dni, je seveda poskrbela, da je vse potekalo po strogih pravilih, vse so tudi zabeležili in posneli, zato upajo, da trud ni bil zaman. Krevh je začel igrati harmoniko v petek, 29. aprila, natanko ob 9. uri, odložil pa jo je v nedeljo, 30. aprila, malo pred 15. uro popoldne. Ves čas so dogajanje snemale kamere koroške televizije BK TV, ki je vse prenašala tudi v živo, Anže je igral pred pričami, prisotni pa so bili tudi številni njegovi podporniki, tudi najbližji.
Stroga pravila
Pravila za postavljanje Guinnessovega rekorda v maratonskem igranju harmonike so namreč zelo stroga. V štirih urah se zaigrane skladbe ne smejo ponoviti, vsaka skladba mora biti dolga najmanj dve minuti, prav tako morajo biti zaigrane skladbe podpisane s strani znanih avtorjev in izvajalec pri tem ne sme improvizirati. Igrati pa mora na javnem prostoru. Najdaljši premor med posameznimi skladbami lahko traja 30 sekund, po vsaki polni odigrani uri pa je dovoljen petminutni odmor. A se ta lahko tudi sešteva, kar pomeni, da če je igral štiri ure skupaj, je lahko odmor trajal 20 minut. Vse to je Krevh seveda upošteval. Pa ni samo igral, občasno je zraven tudi pel, še posebno buč
no je bilo proti koncu podviga, ko se je v dvorani hotela Radlje, kjer je vse potekalo, zbralo tudi veliko glasbenikov, ki so ga prišli spodbujat. Le igrati ob tem ni smel nihče, lahko pa so peli. In tudi so. Slakovega Čebelarja, Modrijanovo Ti moja rožica, Veselega Ribničana, veliko skladb Štirih kovačev in številne druge znane, pa tudi manj znane viže so se znašle na repertoarju mladega Korošca, ki je imel na seznamu okoli 250 skladb. Kot rečeno, pa bodo člani njegove ekipe celotno dokumentacijo in posnetek igranja zdaj poslali na sedež komisije v London in nestrpno čakali na odgovor, ali bodo tam dosežek tudi uradno potrdili.
Prvi najdlje igral harmoniko Štajerec
Anže pa ni prvi Slovenec, ki je igral harmoniko za Guinnessovo knjigo
rekordov. Prvi, ki se je tega podviga lotil pred enajstimi leti in se tudi uradno vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, je bil harmonikar Zoran Zorko iz Laškega, in sicer zadnji konec tedna v avgustu 2012. Vendar ni ostal na istem mestu: igrati je začel na ljubljanskem Kongresnem trgu, nato pa se odpeljal vse do Bleda, Kranja, Novega mesta in Kostanjevice na Krki ter harmoniko odložil po 35 urah in 32 minutah naslednjega dne v Brežicah.
Štirje kovači so že v Guinnessovi knjigi
Od leta 2021 so v Guinnessovo knjigo rekordov vpisani tudi Štirje kovači s Koroškega, ki jim je po poldrugem letu prizadevanj uspelo dokazati, da so najstarejši še delujoč narodnozabavni ansambel na svetu. »254 dokumentov smo morali predložiti
za certifikat, ki je prispel na naš naslov pred dvema letoma,« sta ponosna Franc in Hermina Šegovc, dva od članov ansambla, ki je aktiven še danes, uradno pa je prvič zaigral leta 1954. To pomeni, da bodo drugo leto slavili že 70 let. Franc Šegovc pa je začel igrati harmoniko še dve leti prej. Kot pravita zakonca Šegovc, je bil certifikat tista pika na i za ves trud, ki sta ga vložila v zbiranje številnih dokumentov, fotografij in drugih dokazov. Spomnimo, da si je ansambel nadel ime po kovaškem delu, ki so ga opravljali tedanji člani ansambla, saj se zgolj od glasbe ni dalo živeti. Do danes se je v njihovem repertoarju nabralo več kot 800 pesmi, katerih avtor je Franc Šegovc. Nekatere, med njimi tudi uspešnica Kam le čas beži, ki je bila razglašena tudi za vižo stoletja, pa so postale že zimzelene.