Naj drevo kot vez med generacijami
Naj drevo Gorenjske je mogočna lipa na Suhi pri Predosljah, za ohranjanje katere je poskrbelo več rodov – Akcije naj drevo leta spodbujajo predvsem zavedanje o pomenu dreves
Vsako veliko in še posebej lepo ohranjeno staro drevo ima svoj pomen, ljudi pa je treba ozavestiti, da taka drevesa ohranjajo. Tako so prepričani v Gorenjski turistični zvezi (GTZ), kjer so letos prvič izvedli izbor Naj drevo Gorenjske in že prvo leto prejeli 21 prijav s prav vseh koncev te gorate pokrajine. Izbor je bil težak, je poudarila Mirjam Pavlič, sekretarka pri GTZ, zato so v ožji izbor uvrstili kar šest dreves, ki so jih prepričala s svojimi zgodbami. Toda naj drevo je postalo le eno, in to je lipa, ki stoji na Suhi pri Predosljah sredi polj in travnikov. »To drevo je prava vez med generacijami, saj je vsak rod skrbel za ohranjanje te lipe, da je lepo rasla,« je povedala Pavličeva.
Drevo kot družinska dediščina
Mogočno lipo sredi polj in travnikov je leta 1937 posadil prapradedek Urbana Šinka, ki je drevo tudi prijavil na natečaj. Na tem mestu je najprej stalo znamenje, ki ga je prapraded Franc po poškodbi obnovil in poleg posadil še lipo. Tudi lipo je veter že polomil, a ji je družina pomagala in jo obnovila v vsej njeni veličini. »Postala je že kar simbol družinske dediščine, zato sem jo vključil tudi v logotip moje nove blagovne znamke Ata Joža,« je povedal Urban Šink.
A ne le lipe, s katerimi se Slovenci že tako ali tako globoko poistovetimo in ki so skozi zgodovino postale del tudi naše kulturne, ne le naravne dediščine, med prijavljenimi drevesi na izboru so bili še kostanji, hrasti, bukve, jablane, japonske češnje, smreke, platana, breza in vrba žalujka. Kot se je pokazalo, imajo ljudje do dreves res poseben odnos, o njih pišejo pesmi, se hladijo pod krošnjami, spominjajo se njihove zgodovine ali se borijo za njihov obstoj.
Tako je Jure Mulej - Merlak o brezi, ki stoji v Kravji dolini v Lescah, za
pisal: »Breza nam polepša prav vsak dan, ko se sprehajamo mimo nje. Najmlajši radi splezajo na upognjene veje, malo starejši se radi povzpnemo med krošnje in prisluhnemo šelestenju nežnih lističev ter žvrgolenju ptic. Tam se zgodijo tudi prvi poljubi in zaupni pogovori med mladimi, starejši pa postojijo v senci njene veličastne krošnje in črpajo energijo iz njenih korenin. Lepa je, naša je, živa je, radi jo imamo. Bojimo se, da nam jo bodo z napovedano gradnjo poslovne cone v edinem zelenem koščku našega kraja vzeli za vedno. Borili se bomo za njen obstoj, ker želimo, da ostane tudi za naše naslednike in nosi naše zgodbe naprej.«
Na GTZ so k sodelovanju povabili vsa gorenjska turistična društva, iz prijav pa je bilo mogoče razbrati, da se ljudje še vedno zelo zavedajo, kako so drevesa pomembna za okolje, v katerem živijo. Ker je bil odziv tako velik, so se odločili, da bo postal izbor tradicionalen in bo potekal vsako leto. »Predvsem mlade želimo ozavestiti o pomenu dreves in bogastvu narave. Da opazujejo naravo in drevesa ter jih spoštujejo, kajti ta ne zrastejo v enem letu ali dveh, temveč potrebujejo dolgo dobo, zato so tudi vez med generacijami. Če ljudje ohranjajo drevesa doma na svojem vrtu, v okolju, parku, kjerkoli pravzaprav, so ta drevesa priča različnim zgodbam, ki se pletejo v njihovih krošnjah. Ko se staro drevo odstrani, ga je treba nadomestiti z novim, in v tem duhu je treba vzgojiti tudi otroke in mladino,« je dejala Mirjam Pavlič.
Drevo leta v Ljubljani in Kočevju
Toda na Gorenjskem niso edini, ki so se odločili prek izbora za naj drevo ozaveščati ljudi o pomenu dreves. Ljubljančani že štiri leta izbirajo drevo leta, in sicer vsako jesen, z akcijo pa želi mesta občina prav tako spodbuditi ljudi k opazovanju dreves in zavedanju o njihovem pomenu za kakovost življenja v mestu. Lani so meščani in meščanke Ljubljane za drevo leta izbrali perzijsko bukev na zelenici pri Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. »Zavedamo se, da so mestno drevje in gozdovi vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti. Drevesa so pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega pripomorejo k doseganju ciljev pri reševanju podnebnih spre
memb. Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo in vlažijo ozračje ter tako v mestih povečujejo kakovost bivanja.
Zato si prizadevamo, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova,« so ob lanskem izboru povedali na ljubljanski mestni občini.
Leta 2021 so prvič izbrali drevo leta tudi v enem naših najbolj gozdnatih delov države, na Kočevskem, in že naslednje leto izbor ponovili. Tudi v občini Kočevje, ki izvaja kampanjo Naj drevo leta občine Kočevje, je cilj projekta povečati zavedanje občanov o pomenu odraslih in vitalnih dreves v naseljih ter vseh funkcijah, ki jih drevesa opravljajo za lepše vsakdanje bivanje. »Odrasla drevesa imajo v naseljih nenadomestljiv pomen in so bila od nekdaj pomemben element urbanega. S kampanjo Naj drevo želimo poudarjati predvsem zdrave, nepoškodovane primerke v javnem prostoru, ki jih skupnost ceni zaradi dolgotrajnega odnosa, prijetnega ambienta in sobivanja na teh lokacijah,« so zapisali na Občini Kočevje.
Tudi tam končno odločitev, katero drevo bo postalo naj drevo, podajo občani in občanke in ti so se lani jeseni odločili, da so to lipe v Dolnji Brigi, ki so zaradi današnje ustrezne skrbi še vedno vitalne in predstavljajo pomembno središče kraja.