Televizija pred vrati, mami doma
Od izbruha pandemije skorajda ni izginila s televizijskih zaslonov, zdaj si je končno lahko privoščila krajše počitnice. Bo jeseni spet vse po starem?
Imela sem večinoma pozitivne izkušnje z vsemi novinarji.
Doc. dr. Mateja Logar, dr. med., specialistka infektologinja na ljubljanski kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je marca letos postala nova vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. V pogovoru z njo nismo mogli mimo trenutno najbolj osovraženega virusa na svetu. Razkrila pa nam je tudi nekatere podrobnosti iz zasebnega življenja.
• Ste tudi vi že kaj pandemsko utrujeni?
Mi še nimamo časa za pandemsko utrujenost. Stvari glede covida-19 se umirjajo, ampak se odpira toliko starih stvari, ki niso povezane s covidom-19 in so čakale eno leto. Te je treba urediti, hkrati pa smo v letu in pol tudi tisti, ki smo sicer notorični optimisti, postali malo bolj pesimistični. Ravno danes smo se na jutranjem sestanku v UKC Ljubljana pogovarjali, da avgusta začnemo priprave na jesen oziroma kaj bomo, če se epidemiološka situacija jeseni poslabša bolj, kot je trenutno pričakovati.
• In kakšna jesen nas torej čaka?
Vse je zelo odvisno od tega, kolikšna bo precepljenost. Če ne bomo dosegli vsaj tistih 60 odstotkov, potem je možnost širjenja virusa še vedno zelo velika. Pričakujemo, da bo z jesenjo ponovno porast okužb, upamo pa, da ne takšen, kot je bil lani. Ne moremo pa računati na to, da poslabšanja situacije glede na poletje ne bo.
• V Veliki Britaniji prav pri mlajši populaciji danes že opažajo večje število hospitalizacij. Kako to ocenjujete?
V Veliki Britaniji so velik poudarek dali na cepljenje ogroženih skupin prebivalstva, pri mlajših pa ga niso toliko promovirali. Imeli so tudi zelo visok odstotek cepljenih z enim odmerkom, pri katerem pa je učinkovitost proti novim različicam virusa preslaba, da bi dajala zadostno zaščito. Gre torej za kombinacijo tega, da se nova varianta virusa lažje širi, neprecepljenosti posameznih skupin prebivalstva in manjše zaščite zaradi samo enega odmerka.
• Bi morali biti letos bolj pazljivi pri vračanju turistov s Hrvaške? Lani so prav zanjo rekli, da je poletni Ischgl, avstrijski smučarski center, eno prvih žarišč v Evropi.
Izkušnje lanskega poletja niso bile zelo dobre. Vedeli smo, da se na Hrvaškem nekaj dogaja, vendar je bilo zelo težko kar koli narediti. Številne evropske države so jo opozarjale, naj omeji predvsem velike zabave. A so bili prepričani, da s tem ni večjih težav. Letos je prednost v tem, da se je veliko ljudi, ki nameravajo potovati, že cepilo. Vsi upamo, da bo letošnje poletje manj problematično. Je pa vseeno treba biti ves čas previden in opazovati, kaj se dogaja v posameznih državah. Zdaj na primer spet vidimo slabšanje razmer na Portugalskem, ki je bila zelo dolgo epidemiološko odlična. Tam so spet zaprli Lizbono.
• Ali bi bilo še eno morebitno zapiranje države sploh še učinkovit ukrep?
Zaprtje bi bilo res smiselno, če bi dobili v neko ožje območje strašno virulentno različico virusa in bi z njim želeli preprečiti njegovo nadaljnje širjenje. Če bi želeli zaprtje države, potem je treba zapreti celotno Evropo. To pa zelo verjetno ne bo preveč dobro sprejeto. Zato želimo z vsemi preostalimi ukrepi preprečiti, da bi bilo treba o tem sploh razmišljati.
• V nekaterih tujih državah so zaradi večtedenskega zaprtja držav zaznali porast spolno prenosljivih bolezni. Kako je s tem pri nas?
Trenutno pri nas zelo velikega porasta ne opažamo. Pri spolno prenosljivih boleznih gre za dvoje: eno je, da je spolna praksa v stresnih situacijah drugačna, drugo pa, da se te bolezni lahko hitreje širijo, če je dostopnost do zdravstvenih storitev omejena. Iz vseh držav poročajo, da se je v času covida-19 povečalo predpisovanje protimikrobnih zdravil, tako da bomo videli, kaj se bo dogajalo potem na področju bakterijske odpornosti. Ampak šele naslednje leto. Pri nas je situacija nekoliko drugačna, ker je bil dostop do diagnostike spolno prenosljivih bolezni ves čas dober. V tujini pa ta pogosto poteka na zasebnih klinikah, kjer je bila lahko dostopnost nekoliko manjša.
• Če malo pogledava še vašo zasebno plat. Glede na to, da ste v srednji šoli imeli zelo radi matematiko, ste jo kdaj uporabili tudi v času covida-19? Ste sami opravili kakšne izračune, napovedi?
Ne, toliko statistike ne znam, da bi šla delat statistične modele. Tudi časa nimam, da bi naredila svoj model, ker to so precej kompleksni modeli. Je več statistike kot same matematike. Za možgane odklopiti pa seveda še vedno kaj naredim, na primer kakšne enačbe z neznankami, okrajšave ...
•
Kako je skoraj vsakodnevno pojavljanje na televiziji v vlogi vodje svetovalne skupine za covid-19 vplivalo na vaše življenje? Kako sta to doživljala vaša otroka, 15-letna hčerka in 13-letni sin?
Pri nas imamo družinsko zbadljivko: Televizija je pred vrati, mami je doma. Otroka sicer vse to relativno dobro prenašata. Sinu, ki je bolj pravične sorte, se zdi malo nepošteno, da moram biti kar naprej dosegljiva. Večinoma sem imela pozitivne izkušnje z vsemi novinarji, včasih je sicer treba tudi postaviti mejo, ampak praviloma bi rekla, da je bila pozitivna izkušnja.
• Ste kdaj imeli vsega dovolj, še posebno ko ste videli, da se epidemiološko stanje v državi nikakor ne izboljšuje?
Vsak bi rad imel čarobno palčko, s katero bi vse izboljšal. Že lani poleti smo ugotovili, da je treba ljudem ponuditi informacije, ker če se prostor, ki bi ga zapolnjevali s strokovnimi informacijami, sprazni, se ta napolni z nestrokovnimi informacijami in lažnimi novicami.
• Mnogi se vas spominjajo tudi po majicah, na katerih so bila zapisana določena sporočila. Je bil v ozadju skrit namen?
Z majicami se je sicer začelo že malo prej. Potem ko se je epidemiološko stanje slabšalo in ni bilo razumevanja za to, da je bilo treba ukrepati, so bile tudi malo z namenom. Definitivno.
• Poleti je tudi čas za dopustovanje. Kam se boste odpravili?
Deset dni bomo v Italiji, za poletje pa še ni dokončno opredeljeno, kam bomo šli. Bomo videli, kaj bo prineslo.
• Razmišljate tudi o Hrvaški? Zdi se, da vsi čakajo le nanjo.
Na morju na Hrvaškem nisem bila že zelo veliko let. Tako da morda tudi zaradi tega malo drugače gledam na vse pritiske, ki so jih izvajali.
•
Mislite glede lažjega prehajanja meje?
Glede lastnikov nepremičnin na Hrvaškem.
• Kako se sicer sprostite po napornem dnevu v službi?
Še vedno ogromno berem. Sprostijo me tudi kolesarjenje in potovanja. Okoli novega leta pa zelo rada pečem piškote in izdelujem novoletne voščilnice.
• Drži, da spečete zelo dobre makrone?
Gre za to, da so vsi rekli, kako jih je težko narediti, da je nemogoče, in prav to je bil zame izziv. Da pokažem, da se jih da tudi v domači kuhinji narediti. Najlepše naredim med božičem in novim letom. Očitno je takrat ravno dovolj nizka vlaga in so ravno prave temperature.
• Potem ne gre za to, da bi bili velika ljubiteljica kuhanja?
Ne. Jaz kuham zato, ker je treba, mož pa zato, ker rad kuha. Tako da imava to razdeljeno.