Latentna okužba
v smrt; pojavi se lahko v kateri koli življenjski dobi človeka, na svetu pa zaradi nje vsak dan umre skoraj 4000 ljudi in zboli približno 28.000; z bacili tuberkuloze je na svetu okuženih 1,7 milijarde ljudi, vsako leto jih umre od dva do tri milijone, predvsem v državah v razvoju. Kot rečeno, je najbolj znana pljučna oblika tuberkuloze, ki jo zaznamujejo kašelj, bolečina v prsnem košu, malo povišana telesna temperatura, ki traja več kot tri tedne, lahko tudi izkašljevanje krvi, znojenje, otečene bezgavke, utrujenost, izguba telesne teže. V večini primerov se širi kapljično, s kašljanjem okuženih oziroma bolnikov. Ob tem se v zrak sproščajo drobne kapljice, ki vsebujejo bacil. Ob vdihovanju okuženega zraka se bacil najpogosteje naseli v spodnjih delih pljuč. Poznamo pa tudi zunajpljučno tuberkulozo, pri kateri so simptomi odvisni od prizadetega organa. »Slovenija na srečo spada med države z zelo nizkim številom bolnikov, v zadnjih letih je iz leta v leto manjše. To je tudi posledica izjemno dobrega nadzora nad boleznijo in odlične dostopnosti do zdravljenja,« je poudaril Janez Toni, mag. farm., vodja lekarne Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. A vsa prizadevanja je zasenčila pandemija covida-19, je zaskrbljena Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine, vodja Oddelka za tuberkulozo Klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in vodja Nacionalnega registra za tuberkulozo: »Ocenjuje se, da bo globalna pandemija povzročila dolgotrajno povečano breme tuberkuloze v svetu zaradi motenj v zdravstvenih storitvah, pozni diagnostiki in zdravljenju bolnikov s tuberkulozo. V naslednjih petih letih se bosta za 50 odstotkov zmanjšali odkritje in uspešno zdravljenje primerov tuberkuloze in s tem povečalo pojavljanje bolezni ter smrti zaradi tuberkuloze. »Oseba z latentno okužbo s tuberkulozo nima znakov bolezni, prav tako nima značilnih rentgenskih sprememb na rentgenogramu pljuč in ni kužna. Obstaja pa verjetnost, da se iz latentne okužbe razvije bolezen,« opozarja Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine s Klinike Golnik. »Verjetnost za to je pri zdravih osebah, brez dodatnih dejavnikov tveganja, 10-odstotna, se pa verjetnost povečuje ob pridruženih boleznih in/ali prisotnih dodatnih dejavnikih tveganja. Osebe z latentno okužbo lahko preventivno zdravimo in s tem preprečimo razvoj aktivne bolezni.«
24. marca 1882 je Robert Koch sporočil, da je odkril bakterijo, ki povzroča tuberkulozo.