Plonkanje in guruji

Prejšnjič smo iz knjige Striptiz v dvoje izpostavili pretirano odgovornost in moraliziranje. Nadaljujmo s še dvema tipičnima primeroma izogibanja odgovornosti v partnerskih odnosih: s »plonkanjem« in slepim upoštevanjem strokovnjakov in raznih gurujev.

»A si videl, kako se sosedov Francelj lepo obnaša do Štefke?« Ali zrcalna verzija: »Poglej sosedo, kako skrbi za moža in mu ne teži.« Ni ga lepšega uvoda v sočen prepir in pobeg v kuhinjo ali delavnico.

Lahko poskusite tudi tako: »Joj, kako se imata pa Tomaž in Nina lepo, njima se pa res vidi, da se imata rada.« Težava je, da tega noben partner ne bo slišal drugače kot kritiko, da ne naredi dovolj in da je kriv, da se nimata tako lepo kot onadva. Vzdihovanje in smrkanje ob ljubezenskih ilmih ni tako uničujoče, saj se je lažje potolažiti, da gre za ikcijo. Tomaž in Nina pa nista ikcija, saj se vsak teden srečujemo. Idealizacija je kot črv, ki se zaje v možgane. Vse, kar doživljamo, primerjamo z vsiljenimi ideali. Nič ni dovolj dobro. Še tako bujno rastlinje bo obgrizel črv dvoma. Sosedova trava bo vedno bolj zelena od naše.

Pasti primerjanja z drugimi je več. Prva je, da druge vidimo samo v družbi, ne moremo se jim vtihotapiti v spalnico in se iz prve roke prepričati o njihovih odnosih. Večina parov se v javnosti želi prikazati v čim boljši luči. Nekateri so res dobri igralci. Še uro preden sta prišla na obisk, sta kolebala, ali naj gresta raje na sodišče vložit vlogo za ločitev. Doma povsem razsuta, na zabavi kot od neskončne ljubezni obsijana. Zagotovo se boste zdajle spomnili kakšnega para, pri katerem ste samo zazijali od začudenja ob novici, da sta se pravkar ločila.

Druga nevarnost primerjanja je, da je vsak par zgodba zase. Že kot posamezniki smo izjemno različni, z mešanjem dvojih navad, vrednot, pričakovanj in hrepenenj pa dobimo neskončen preplet kombinacij. V partnerstvu se razlikujemo predvsem po svojih pogledih, potrebah in pričakovanjih. Zato jih je modro občasno preveriti. Za to so najprimernejša preprosta in konkretna vprašanja: »Ti je to všeč, si s tem zadovoljen, ti še kaj manjka, bi si morda želel še kaj?« Drugi pari pa tudi ilmi in knjige naj bodo le vzvod, ki nas vedno znova premakne k samemu sebi, k jedru lastnih želja in potreb.

V partnerskem odnosu se dve posamični zgodbi poskušata splesti v eno. Najin odnos je niz skrivnostnih ugank, katerih rešitve lahko iščeva samo midva. Soseda imata svoje uganke in rešitve, prijatelji tudi. Ne začenjamo iz istih startnih blokov, nimamo enakih zemljevidov in tudi kompasov ne. Nimamo enakih želja in potreb, zato se razlikujejo naši cilji in tudi poti, kako priti do njih. Občasno se kje srečamo, malo posedimo in pokramljamo. Večino poti pa naredi vsak par sam, s svojim tempom, v tišini in zavetju doma in odnosa. Za naju je pomembno samo to, kje sva in kam hočeva. Drugi naj hodijo po svojih poteh.

Skratka – ne poskušajte plonkati od drugih. Če opazite kaj, ob čemer vam zaigra srce in pogrešate med vama, se o tem pogovorita. O želji, toplem občutku v prsih – ne o tem, kako to počnejo ali imajo drugi.

Tega nihče ne mara, to ne more koristiti. Preverite pri partnerju, kako on to doživlja, ali si tega morda želi tudi on. Pogovor o najinih željah je eno, kukanje drugam in primerjanje pa nekaj povsem drugega.

K meni pride veliko parov, pri katerih se eden zakoplje v knjige, da bi prišel do korena težav in si s tem odprl pot do njihove rešitve. Obvezen dodatek so še razne delavnice, tečaji in predavanja. Že na prvih srečanjih pridemo do očitka, da se drugi nič ne trudi, ne bere, da ga ni mogoče zvabiti na nobeno predavanje.

S takimi očitki na hitro opravimo. Prvič, če kdo ne bere in ne hodi na predavanja, ne pomeni, da se ne trudi na svoj način. Drugič, zunaj vajinega odnosa ne bosta našla prav nobene rešitve. Tretjič, kolikor je

Skratka – ne poskušajte plonkati od drugih. Če opazite kaj, ob čemer vam zaigra srce in pogrešate med vama, se o tem pogovorita. Pogovor o najinih željah je eno, kukanje drugam in primerjanje pa nekaj povsem drugega.

avtorjev, približno toliko boste našli različnih pristopov, ker mora vsak pogruntati kaj novega, sicer nima smisla, da piše knjigo. Četrtič, če pogledate življenjepise raznih gurujev, so ti pogosto živeli samsko ali promiskuitetno življenje. Kot bi plešastemu verjeli, ko vam prodaja šampon proti izpadanju las.

Zaupanje v nadpametne avtoritete, strokovnjake in posvečene posameznike je samo različica prej opisanega plonkanja. Idealizirana Tomaž in Nina sta navadna smrtnika, enako kot midva. Pri avtorjih in predavateljih pa gre za čisto druge ravni. Ne gre več samo za primer ali vzor, gre za argument. Ker oni vedo! Nekateri res vedo. So odlične knjige in še boljši predavatelji. So delavnice, ki vam bodo širile obzorja. Vendar ni nobenega zagotovila, da boste lahko naučeno uspešno uporabili v svojem odnosu. Kaj bo delovalo, drugo ne. Marsikaj bi lahko delovalo samo pri enem.

Če se že pritožujete čez partnerja, se dajte, ker noče sodelovati in se ne želi pogovarjati. Ker soustvarja težave, noče pa sodelovati pri iskanju rešitev. Mahanje s knjigami, ki jih mora prebrati, je zanesljiv način, da ga bo minilo še tisto malo volje za sodelovanje. »Kaj bodo drugi meni solili pamet!« je – če ni samo izgovor – lahko dober argument. Soli si torej pamet sam, če drugim jemlješ to pravico!

Tudi terapevte nas pogosto skomina, da bi pametovali in dajali konkretne nasvete. Priznam, včasih, ko gre za bolj tehnične zadeve, konkreten nasvet tudi dam. Toda celo v najbolj »zanesljivih« primerih opozorim, da gre le za predlog. Naj razmislita in ga previdno preizkusita, če se jima zdi uporaben. Pri resnejših in občutljivejših zapletih pa morata partnerja rešitev nujno najti povsem sama. Edino tako bosta našla pravo in jo tudi poskušala zaživeti, šele ko bosta zanjo pripravljena. Sicer bosta samo še poglabljala stisko in drsela v primež obupa. Vsakič, ko tvegate kaj težkega in občutljivega in se ne izide po vaših željah, je težje znova poskusiti. V tem je glavna nevarnost sledenja še tako dobremu nasvetu.

Znanje in nasvete od zunaj je smiselno uporabiti kot izhodišče za pogovore in raziskovanje v odnosu. Tudi Kamasutri verjetno ne boste kar slepo sledili. Saj verjetno ni nič narobe z vsemi tistimi položaji. Bo pa z vami, zagotovo vam bo kje zaškrtalo, če jih boste nekritično preizkušali in posnemali vse do zadnje podrobnosti. In če partnerju določen položaj ne ustreza? Mu boste mahali s knjigo med rjuhami, pokazali fotograijo, ker si ne zmore predstavljati, česa točno si želite? Mu pod blazino podtaknili še Petdeset odtenkov sive?

No, partnerski odnos je ena taka Kamasutra. Enemu prija to, drugemu kaj drugega. Eden se lahko zvije v presto, nogo zatakne za glavo, drug je trd tudi tam, kjer ni treba. Nekateri so nadarjeni za seks, drugi za pogovor. Skratka – kar vas nagovori v knjigah in na predavanjih, povejte partnerju na način, ki ga bo zmogel razumeti. Edini potreben in zadosten argument bi moralo biti že to, da si vi tega želite. Prav nobene višje avtoritete ne potrebujete. Pametni ne postajamo od tega, kar smo slišali in prebrali, ampak od tega, kar smo izkusili na svoji koži.

Objavljamo odlomek iz najnovejše knjige Izidorja Gašperlina Striptiz v dvoje.