Iz romana »izkopali« uporniškega duha avtorja
Predstava, ki jo je režiral Matjaž Berger, bo zaživela v »izčiščenem prostoru« portoroškega Monforta
Po včerajšnji okrogli mizi o pisatelju, dramatiku, pesniku in esejistu Vitomilu Zupanu v piranskem Gledališču Tartini bodo danes v portoroškem Monfortu uprizorili predstavo Levitan. Primer Vitomil Zupan, v produkciji Anton Podbevšek Teatra in Galerije Božidarja Jakca.
Včeraj sta predstavnici Kulturnega kluba Jasna Čebron in Amelija Kraigher gostili zgodovinarja dr. Aleša Gabriča, literarnega ustvarjalca in kritika Aleša Bergerja ter režiserja in dramaturga Matjaža Bergerja, s katerimi sta se pogovarjali o življenju in zapuščini Vitomila Zupana, od čigar rojstva letos mineva 110 let. Danes pa si bo mogoče ogledati gledališko uprizoritev, ki jo je režiral in soustvaril Matjaž Berger in jo bodo prvič postavili v portoroški Monfort (sicer jo igrajo v zapuščenem delu Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki). Kot je omenil Berger, je prostor dogajanja zelo pomemben – v originalu gre za neuporabljen del galerije, ki na gledalce deluje »brutalno«, tokrat pa bo to »izčiščeni prostor« nekdanjih skladišč soli, ki je danes namenjen galerijskim in muzejskim razstavam. Pri dvodnevnem dogodku so sodelovali še Gledališče Koper, Obalne galerije Piran in Avditorij Portorož.
Predstava se naslanja na Zupanovo delo Levitan, iz katerega so po Bergerjevih besedah »izkopali« oziroma rekonstruirali avtorjevo biografsko izkušnjo. »Gre za kultni roman Vitomila Zupana, ki je v njem zelo osebno podpisan z vsemi svojimi idejami in fantazmami, predvsem pa se kaže njegov upor proti vsem oblikam zapore in zaporov,« je povedal. Kot je nadalje
Ustvarjalci predstave so imeli dostop do zapisnikov zaslišanj Vitomila Zupana v uradnih arhivih.
val, se zgodba ukvarja s tem, da človek, ki je obsojen na 18-letno ječo, po sedmih letih (preden ga izpustijo) vzpostavi svojo lastno identiteto in zavaruje svoje dostojanstvo. Izkaže se, da je postsocialistična oblast še bolj obscena od tistega, kar se očita jetniku, pri čemer ga med zasliševanjem v zaporu »z največjim užitkom potiskajo v najbolj osebne intimne izpovedi«. Berger je še omenil, da so pri pripravi predstave imeli dostop do zapisnikov zaslišanj v uradnih arhivih.
Drago ga je stala tudi šala o Titu
Zupan je bil namreč leta 1948 zaprt zaradi nemorale, poskusa posilstva in uboja, povzročitve samomora prijateljice, izdaje državnih skrivnosti in sovražne propagande. Levitan je spisal v zaporu v sedemdesetih letih in je kot tajno čtivo krožil med takratnimi slovenskimi intelektualci, izdan pa je bil leta 1982. Kot zanimivost je Berger omenil, da sta bila Zupan in njegov kolega, slovenski literarni zgodovinar Dušan Pirjevec, med drugim aretirana tudi zaradi šale, ki jo je povedal nekomu po telefonu – da je Tito pobegnil in da je konec z njegovo oblastjo.
Berger je še pojasnil, da je Zupanova zgodba del trilogije – najprej se je posvetil Edvardu Kocbeku, skozi delo Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, nazadnje pa je uprizoril dramo, ki temelji na romanu Gorana Markovića Beograjski trio in se ukvarja s temo Golega otoka. Pri vseh treh delih obravnava dogajanje v povojnem obdobju, po zmagi partizanskih sil, ali, kot se je izrazil – kaj se zgodi s človekom, ki pride iz večletnega skrivanja po gozdovih v urbani kapitalistični svet, ter kako to vpliva na njegove osebne, ljubezenske in siceršnje družbene odnose.