Vsi odtenki strateškega partnerstva
Težko bi rekli, da večje kitajske naložbe niso dobra stvar za Madžarsko in Srbijo
Kitajski predsednik Xi Jinping je končal svoj evropski troskok in v svet poslal sporočilo o dveh modelih partnerstva s prijateljskima državama, ki ju Kitajska vidi kot stebra novega sloga dvostranskih odnosov. V Beogradu je s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem podpisal izjavo o izgradnji skupnosti s skupno prihodnostjo, v Budimpešti pa je s premierom Viktorjem Orbánom in predsednikom Tamásom Sulyokom sklenil sporazum o »partnerstvu za vse letne čase«.
V srbskih in madžarskih medijih so to kaj hitro spremenili v svojevrstne geopolitične ljubezenske izjave. Vučić si je zelo prizadeval, da bi bila prihod in bivanje kitajskega gosta videti kot nekdaj v času Josipa Broza Tita, h kateremu so v goste prihajali vsi po vrsti. Z avtobusi so pripeljali otroke iz vse Srbije, ki so na letališču plesali v narodnih nošah, vzdolž ulic, po katerih se je
16 mrd €
so že dosegle kitajske naložbe na Madžarskem peljala Xijeva delegacija, pa je več kot 400 ljudi mahalo s cvetjem in zastavicami. Na najvišjem nebotičniku na Novem Beogradu sta bila izobešena velikanska kitajska zastava in sporočilo »Prisrčna dobrodošlica kitajskemu prijatelju«, izpisano s kitajskimi pismenkami. Med slovesnim banketom, ki so ga priredili v čast Xiju in njegovi soprogi Peng Liyuan, je Vučić osebno natakal desertno vino v kozarce visokih gostov. Tega ne bi Tito nikoli počel.
Tudi v Budimpešti so kitajskega predsednika pričakali z mešanico sodobnega občudovanja velike dežele z dolgo zgodovino in ponosnim spominom na vlogo avstro-ogrskega imperija pri oblikovanju Evrope.
A vse to – tako srbski izlivi ljubezni do Kitajske, o kateri so Beograjčani, ki so jih intervjuvali za različne televizije, znali povedati samo to, da je »velika država«, kot madžarski poskusi, da bi imperialne podobnosti vpletli v pot bilaterale – tokrat ni bilo kdove kako pomembno. Xi je v Beograd in nato v Budimpešto prišel z jasnim ciljem in še bolj jasnimi interesi: razširiti prostor, skozi katerega bo potekala njegova pobuda pasu in poti, ter ponuditi formulo odnosov, ki bo vsebovala ne le neobremenjeno gospodarsko sodelovanje, temveč tudi kitajsko zasnovo globalne varnosti, drugačno od tiste, ki jo prek Nata vsiljujejo ZDA, Quad (v katerem so zbrane Amerika, Japonska, Avstralija in Indija) ali Aukus (katerega članice so Amerika, Velika Britanija in Avstralija).
Srbija prva v Evropi
Kitajska in Srbija sta že leta 2009 sklenili sporazum o strateškem partnerstvu, ki sta ga leta 2016 dvignili raven više, in sicer na vseobsegajoče strateško partnerstvo za novo dobo. Skupnost s skupno prihodnostjo pa je formula odnosov, kakršne ima Peking samo z enim delom članic Aseana (Zveze držav Jugovzhodne Azije), medtem ko je Srbija prva država v Evropi, ki je s Kitajsko vzpostavila tako opredeljeno sodelovanje.
Kaj to konkretno pomeni? Azijska sila si želi takšno partnerstvo graditi na podlagi pobude pasu in poti, in to z veliko udeležbo kitajskega kapitala, tehnologije in velikih projektov, s posebnim poudarkom na novih in zelenih tehnologijah, namenjenih čistemu in trajnostnemu razvoju. Glede na to, da ima takšna oblika partnerstva odtenek zavezništva, se postavlja vprašanje, ali se bo Srbija odmaknila od svoje poti v EU, česar Kitajska od nje ne zahteva, a ji na ta način to omogoča.
Partnerstvo za vse letne čase ima Peking že z Islamabadom. Ta malce meteorološki naziv naj bi povedal, da bo Pakistan kitajski partner neodvisno od tega, ali bo grmelo in se bliskalo, ali, bolje rečeno, neodvisno od tega, kdo bo tam na oblasti. Povedano z drugimi besedami, je takšno partnerstvo še bolj strateško od strateškega, Kitajska pa državo, s katero ga vzpostavi, umesti v kategorijo gospodarsko-politične baze, iz katere namerava azijska sila širiti svoj vpliv in moč na območje, ki je veliko večje od te posamične države.
Madžarska industrijskoinvesticijska baza
Tako kot je Pakistan za Kitajsko baza (potencialno tudi vojaška), iz katere vzpostavlja strateški nadzor nad Indijo, tako bi lahko Madžarska postala industrijsko-investicijska baza, iz katere bo Kitajska otipavala utrip Evrope in potisnila nogo med vrata vsakič, ko bi se ta začela zapirati za kitajske projekte in izdelke. In to prijateljstvo bi moralo biti za vse letne čase z Orbá nom ali brez njega, kar si je v tem trenutku težko predstavljati, v naslednjem pa tudi to morda ne bo več nemogoče.
Različni odtenki teh dveh partnerstev izhajajo iz dejstva, da je Madžarska članica ne samo EU, temveč tudi Nata, tako da bo Xi v objemu z Orbánom bolj obziren v varnostnem segmentu. V dialogu s Srbijo pa bo poudarjena zasnova globalne varnosti, s katero Kitajska parira ameriški doktrini, in to na ta način, da vztraja predvsem pri tem, da mora vsaka država upoštevati varnostne interese vseh drugih držav. To pomeni, da nima nihče pravice težiti k svoji absolutni varnosti in ob tem teptati rdeče linije, začrtane okoli ozemeljske celovitosti in suverenosti drugih držav.
Igra ali ti ali jaz
Miselno sestavo Nata vidi Kitajska kot igro »ali ti ali jaz«, brez možnosti sožitja ali kompromisa med dvema stranema različnih političnih prepričanj in družbenih ureditev, medtem ko globalna varnost zahteva odpiranje prostora za obstoj vseh različnosti pod pogojem, da so zapisane v institucijah ZN in legalne v okvirih mednarodnega prava (ki se resda tolmači s posebnega kitajskega zornega kota).
Potem ko je Xi včeraj končal evropsko turnejo in se vrnil domov, je nad Budimpešto in Beogradom obviselo vprašanje, ali so ti odtenki partnerstva, ki jih je tokrat dodal v sliko dvostranskih odnosov z omenjenima državama, dobri za Madžarsko in Srbijo – in seveda tudi za EU.
Kitajske naložbe na Madžarskem so že dosegle 16 milijard evrov, tokrat pa je bilo podpisanih še kakšnih 18 novih projektov sodelovanja, vrednih dodatnih nekaj milijard. Srbija je do nedavnega dobivala več posojil kot naložb, zdaj pa se bo kitajski kapital tudi tam bolje počutil in se doseljeval v večjih količinah. Težko bi rekli, da to ni dobro. Vendar pa je povsem jasno, da bo kitajska prisotnost v teh dveh državah podaljšala avtokratski vladavini Orbána in Vučića, in težko je reči, da je to dobro.
Kar zadeva EU v celoti, pa je treba upati, da bo nekdo pameten pozorno prebral, kaj pomeni skupnost s skupno prihodnostjo in kaj vse zahteva doktrina globalne varnosti. Navsezadnje je Kitajska že naslikala vse odtenke partnerstva tukaj – na evropskih tleh.
• Xi je v Beograd in Budimpešto prišel z jasnimi cilji in interesi.
• Azijska sila želi partnerstvo graditi na podlagi pobude pasu in poti.
• Kitajski voditelj bo v objemu z Orbánom bolj obziren v varnostnem segmentu.
Vučić si je zelo prizadeval, da bi bila prihod in bivanje kitajskega gosta videti kot nekdaj v času Josipa Broza Tita.