Kako preprečevati nasilje nad invalidi?
Kako velik problem je nasilje nad invalidi?
To je še vedno tabu tema, o kateri spregovorimo le redki. Pri delu v programu, ki ga izvajamo v društvu gibalno oviranih in žrtev nasilja Vizija, prepoznavamo ogromno nasilja nad invalidi in osebami z gibalno oviranostjo, to so najpogosteje starejši ljudje po zlomih in poškodbah. V varno hišo vsako leto namestimo pet ali šest žrtev nasilja, vendar se srečujemo s številnimi zavrnitvami namestitve zaradi različnih dejavnikov, ki jo onemogočajo. Med drugim so to prostorska stiska za namestitev ženskih in moških žrtev nasilja z invalidnostjo oziroma gibalno oviranostjo, sobivanje ženskih in moških žrtev nasilja ter odvisnost od tuje nege in pomoči pri opravljanju temeljnih življenjskih opravil.
Dodatna težava je neprijavljeno nasilje, saj so invalidi in osebe z gibalno oviranostjo pogosto odvisni od izične pomoči družinskih članov in v slabšem ekonomskem položaju, kar še otežuje njihov odhod iz nasilnega okolja.
Kje se nasilje najpogosteje dogaja?
Najpogosteje se dogaja za zaprtimi vrati v domačem okolju. Izvajajo ga osebe, ki naj bi žrtvam nasilja zagotavljale varnost, skrb in pomoč, prav tako ga prepoznavamo v javnih in zasebnih zavodskih ustanovah ter na delovnem mestu. Najpogostejše oblike nasilja, ki so jim žrtve z invalidnostjo oziroma gibalno oviranostjo izpostavljene, pa so izično, psihično in spolno nasilje, svojčevo zanemarjanje skrbstvene skrbi in ekonomsko nasilje. Ob tem žrtve pogosto povedo, da niso bile ustrezno informirane o vrstah nasilja in jih pogosto kot oblike nasilja tudi ne prepoznavajo.
Vaše društvo izvaja poseben program za invalide, ki so žrtve nasilja. Kaj ta program vključuje in komu je namenjen?
Program izvajamo po vsej Sloveniji in je trenutno edini program, namenjen celostni individualni obravnavi invalidov in oseb z gibalno oviranostjo, ki so žrtve nasilja. Sestavlja ga več podprogramov: varno zavetje Hiša zaupanja, spremljanje življenjskih razmer invalidov z dolgotrajnim preživljanjem nasilja ter informiranje in ozaveščanje strokovne javnosti.
S temi podprogrami žrtvam nasilja zagotavljamo celostno obravnavo, saj dobijo pomoč strokovno usposobljenega zaposlenega kadra, spremstvo in izično pomoč prostovoljcev, prav tako je zagotovljena pomoč z zdravstvenega vidika s pripomočki za odpravljanje posledic invalidnosti, kot so medicinsko-tehnični pripomočki, material pri inkontinenci in podobno.
Program je namenjen invalidom z vsemi vrstami in stopnjami invalidnosti in osebam z gibalno oviranostjo pod pogojem, da so žrtve nasilja samostojne. Če niso, mora biti urejena osebna asistenca oziroma zagotovljeno ustrezno spremstvo, saj je v programu zaposlena le ena strokovna vodja oziroma izvajalka programa.
Kako bi bilo mogoče doseči, da bi bilo nasilja nad invalidi čim manj?
Preprečevanje nasilja nad invalidi je ključnega pomena za zagotavljanje varnega in spoštljivega okolja za vse. Prvi ukrep je izobraževanje in ozaveščanje širše javnosti o potrebah in izzivih invalidov ter o škodljivosti nasilja nad njimi, kajti s tem lahko vplivamo na zmanjševanje stigme, ki jo doživljajo žrtve nasilja z invalidnostjo. Prav tako je ključno usposabljanje strokovnjakov, kot so socialni in zdravstveni delavci, policisti in osebje sodišč, predvsem pri prepoznavanju, obravnavanju in poročanju o nasilju nad invalidi. Temeljna ukrepa za zmanjšanje pojavnosti nasilja nad invalidi sta tudi zagotavljanje dostopnosti, ki lahko pomaga pri zmanjševanju ranljivosti in izolacije invalidov, ter podpora žrtvam nasilja, pri čemer jih z učinkovitimi sistemi podpore in svetovanja lahko opolnomočimo za prijavo nasilja in jim zagotovimo vse potrebne in dostopne oblike pomoči.