Trošili bi veliko, a brez vetrnic ali nuklearke
Odbor za infrastrukturo državnega zbora je še drugič podprl dolgoročno rabo jedrske energije
Sprejetje resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije ni končna odločitev za gradnjo druge jedrske elektrarne (Jek 2) v Sloveniji, je opozoril državni sekretar Danijel Levičar, ki je opozoril tudi, da so vse slišane številke napačne, tako o ceni projekta kot o cenah elektrike. Nasprotniki so na seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor namreč navajali izkušnje z Zahoda, kjer so se projekti podaljšali in podražili.
Mladi za podnebno pravičnost menijo, da je resolucija o dolgoročni rabi jedrske energije sicer malo popravljena, a manjkajo varovalke pred netransparentnostjo, referendumsko vprašanje pa sugerira pritrdilen odgovor. V resolucijo bi bilo treba zapisati, da se cena elektrike iz Jeka 2 ne sme dvigniti nad 70 evrov na megavatno uro (MWh). Tako dopolnilo je predlagala tudi Levica. Matej Tašner
Vatovec je dodal, da bi morala vsa gradnja biti v pogojniku, da bi moral biti za Jek 2 pripravljen novi zakon, model inanciranja bi moral ohraniti nuklearko v slovenski lasti. Pred gradnjo bi morali izpeljati še en posvetovalni referendum.
Okoljevarstvenik Dušan Plut se je zahvalil za varno obratovanje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ne podpira pa gradnje druge jedrske elektrarne, saj ta prihaja prepozno. Druga jedrska elektrarna bi namreč lahko bila zgrajena šele do leta 2040. Predlagal je nejedrski scenarij po vzoru Švice, ki predvideva zmanjšanje rabe energije. Sara Kosirnik iz Greenpeacea je ravno tako predlagala vlaganje v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije, ki so najcenejši vir energije.
Resoluciji in referendumu nasprotujejo tudi v Eko krogu. Večina volivcev ne ve na pamet, koliko plačajo za MWh elektrike. Pri Jeku 2 ne moremo govoriti o nižji ceni kot 125 evrov, menijo in dodajajo, da so obnovljivi viri od leta 2019 najcenejši vir elektrike.
Več elektrike bomo potrebovali
Razogljičenje terja več elektrike, ki zdaj v porabi energije predstavlja 25 odstotkov, od tega je pri nas deset odstotkov še fosilne, je opozoril Leon Cizelj iz IJS. Dodal je, da so jedrske elektrarne po varnosti na proizvedeno energijo boljše od vetrnih elektrarn. »Potrebovali bomo vse nizkoogljične vire in vključenost gospodarstva, znanosti in politike,« je dejal Cizelj. Potrojitev jedrskih zmogljivosti v svetu do leta 2050 bi pomenila tudi 2,5 milijona dobro plačanih delovnih mest, je še dodal Cizelj.
• Vse stranke podpirajo jedrsko energijo, ne pa tudi Jeka 2.
• Podatki bodo zbrani še ta mesec in bodo dovolj za referendum.
• Mladi za podnebno pravičnost menijo, da v resoluciji manjkajo določene varovalke.
Italijanska vlada namerava še v tem mandatu sprejeti zakonodajo, da bo v državi spet mogoče postaviti jedrsko elektrarno.
Stanislav Rožman iz Gen energije je poudaril 40 let varnega obratovanja NEK, ki do resolucije ni imelo tako jasne podpore. Resolucija ni dogovor lobijev, temveč odgovor na ključna vprašanja, kot so podnebna tveganja in geopolitične razmere, ki prinesejo energetsko krizo. Izkoristiti moramo vse mogoče vire za zmanjšanje vpliva na podnebje in na biotsko pestrost. »Operiranje s številkami, ki strašijo ljudi, je neodgovorno. Ta mesec bo objavljena prva stroškovna analiza, pred nami pa je še pet mesecev do odločanja na referendumu,« je dejal Rožman.
Poslanci so se v razpravi razporedili na obe strani. Resolucijo in referendum podpirajo Svoboda, SDS in NSi, SD je bolj zadržana, Levica pa nasprotuje tako resoluciji kot referendumu. Miha Kordiš (Levica) meni, da to ni debata o jedrski energiji, temveč gre za plenjenje, ki bo desetkratnik plenjenja pri Tešu 6. To je Aleš Rezar (Svoboda) označil za bolj navijaško, kot je resolucija naklonjena jedrski energiji. Tomaž Lah (Svoboda) je ob tem opozoril, da največ stane energija, ki je nimamo. Mogoč je tudi scenarij, v katerem so zgolj obnovljivi viri, vendar ne maramo vetrnic in hidroelektrarn.