VSE GENERALOVE SKRIVNOSTI
Razburkano življenje in pretresljiva smrt prvega slovenskega generala Jerneja Basaja
Še v istem letu mu je poslal veselo sporočilo:
»V februarju tega leta sem z dovoljenjem cerkljanskega župnika v Komendi poročil hčer Tvojega brata Jurija. Vidiš, dragi moj bratec, kako teče življenje hitro naprej.«
Naslednjega leta, leta Gospodovega 1761, je Jernej dobil nekoliko nenavadno pismo:
»Včeraj so mi s posebno kočijo v Komendo pripeljali velik oljni portret – komendatorja Jakoba Petra Testaferrate. Kdo ve, zakaj mi ga je poslal! Morda pa je hotel s tem namigniti, da je vendarle – moj oče!«
Dobro leto zatem je Peter Pavel Glavar skupaj s posinovljencem Jožetom Petrom Tomljem odpotoval v Rim in Neapelj, spotoma se je dal istemu slikarju – kot je naslikal Testaferrato – portretirati tudi sam. Jerneju je napisal:
»Malteški slikar Francesko Zahra se je med slikarjenjem ves čas nekam skrivnostno nasmihal, enkrat pa mi je celo namignil: 'Pa sta si res precej podobna!' Pa ne vem, ali je s tem mislil mene in gospoda gubernatorja ali pa samo sliki. Ko sem v Komendi obe sliki postavil drugo ob drugo, so se vsi moji dvomi izgubili: moj oče ni nihče drug kot gospod gubernator Testaferrata! To pismo sežgi, da ne bo imelo pozneje kakšnih neprijetnih posledic!«
Jernej pisma ni sežgal. A tudi sam je bil prepričan, da je njegov krušni brat končno le prišel do – resnice!
Leta Gospodovega 1762 je Peter Pavel Glavar v Tunjicah blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev. Tunjice so spadale pod Komendo in so imele do tedaj res povsem neugledno cerkev. Peter Pavel mu je pisal:
»Vsako leto odrajtam pričakovano vsoto zakupniku komende Jakobu Petru Testaferrati brez težav. Včasih tudi kakšnih sto cekinov manj, če vmes pride toča ali druga ujma. Na splošno je gubernator z menoj zadovoljen. S pomočjo pridnih faranov računam, da bo nova cerkev v Tunjicah lahko v štirih, petih letih pod streho in da bo kmalu zatem blagoslovljena. Narejena bo po načrtih cerkve sv. Neže v Rimu. Nekoliko pomanjšana, pa vendarle. Moram Ti pohvaliti vse tamkajšnje domačine. Grič, na katerem bo stala nova velika cerkev, so ročno znižali za celih pet metrov in tako razširili prostor pred cerkvijo. Res, naši ljudje so pridni kot čebele! « Potem je leta Gospodovega 1763 sledilo precej žalostno pismo: »Dragi bratec! Sporočam Ti, da je 24. oktobra tega Gospodovega leta odšel k večnemu počitku moj domnevni oče Peter Jakob Testaferrata. Pokopali so ga na Malti. Pogreba se seveda nisem mogel udeležiti. Čutim pa, da so dali v zemljo srce mojega – očeta! Kje živi moja mati oziroma ali je umrla tudi ona, še vedno ne vem. Dobro pa vem, kje je zdaj moj domnevni oče. V nebesih! Veliko molim za njegovo dušo. To mi je pred časom tudi osebno naročil. Bog naj se ga usmili!
Tvoj Peter Pavel
Med novicami je bila ena še bolj nenavadna:
Dragi bratec!
Malteški viteški red mi po smrti mojega domnevnega očeta v Komendi ni več podaljšal zakupne pogodbe. Lahko bi sicer ostal tu pod Krvavcem samo kot župnik, a moje poslanstvo na zemlji je veliko širše. Zato sem od kriškega grofa Alojza Adolfa Auersperga kupil graščino Lanšprež na Dolenjskem. Kupnina za tako veliko posestvo z graščino vred niti ni bila pretirano visoka – 25.000 goldinarjev. Kaj več o vsoti osebno! Odslej torej pričakuj pošto iz Mirenske doline. Pomeni, da si bova veliko bližja tudi po tej strani. Pridi me kaj obiskat!
Tvoj Peter Pavel
Glede na to, da je Jernej dobro vedel, kako je Peter Pavel Glavar razširil čebelarjenje na Gorenjskem, je bil še posebej zadovoljen, ko je z Lanšpreža dobil dve pismi, v katerih mu je sporočal:
»V Ljubljani je bila prejšnje leto ustanovljena Kranjska kmetijska družba, katere član sem postal tudi jaz. Dogovorjeni smo, da bom članom predaval o pomenu gnojenja in vplivu gnoja na rastline. Dvorna pisarna z Dunaja mi je kot očitno zelo dobro znanemu čebelarju daleč naokrog poslala daljši spis z naslovom Predlog za izboljšanje čebelarstva v cesarsko-kraljevih dednih deželah, ki ga je pripravila Spodnjeavstrijska gospodarska družba, posredovala pa ga je tudi cesarici Mariji Tereziji. V njem je napisano, da je čebelarjenje pomembna gospodarska panoga.