Sarajevo na etapnem cilju v smeri EU
Voditelji držav članic o širitvi, pomoči Ukrajini in pripravljenosti na obrambo
Na vrhu EU bodo danes predvidoma sprejeli odločitev o odprtju pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino (BiH). To izhaja iz osnutka sklepov zasedanja voditeljev držav članic, ki bo potekalo danes in jutri v Bruslju.
Preden se bodo začela pristopna pogajanja, bo Sarajevo moralo nadaljevati reformno pot in izpolniti postavljene pogoje. Slovenija je med državami članicami, ki zagovarjajo hiter začetek pogajanj. Napredek bi nato spremljala evropska komisija skladno z veljavnimi merili. Na vrhu bodo obravnavali tudi pristopanje Moldavije in Ukrajine – odločitev o začetku pogajanj z njima je bila sprejeta že decembra –, toda konkretne odločitve niso predvidene. Pred začetkom pristopnih pogajanj mora biti najprej sprejet pogajalski okvir EU.
Po načrtih Bruslja bodo proces širitve spremljale reforme EU. To zadeva, denimo, spoštovanje temeljnih načel, delovanje notranjega trga in institucije. EU načrtuje, da bo kandidatkam že med pristopanjem omogočila postopen dostop do svojega »dragulja«, notranjega trga, od česar bi imeli koristi tako podjetja kot državljani kandidatk z Balkana in vzhoda Evrope. Pri uveljavitvi njegovih pravil in obveznosti ne bo režima »à la carte«. Zato se bo EU morala lotiti vprašanja, kako bo uveljavljala pravila, če bodo kandidatke del notranjega trga le na nekaj področjih.
Če si želimo mir, se moramo pripraviti na vojno.
Zamrznjeno premoženje za nakup orožja za Ukrajino
Vrh EU bo v veliki meri usmerjen na zunanjepolitična, varnostna in obrambna področja. Zaradi težkega položaja na fronti v Ukrajini in čedalje večjega pomanjkanja oborožitve bodo pozvali k dobavam sistemov zračne obrambe, streliva in izstrelkov. Za uspeh velja češka pobuda za skupne nakupe, ki bo omogočila, da bo Ukrajina kmalu dobila več kot 100.000 granat s kalibrom 155 milimetrov. EU se bo prvič zavezala, da politične, inančne, humanitarne, vojaške in diplomatske podpore Ukrajini ne bo zagotavljala samo, »dokler bo treba«, temveč tudi »z intenzivnostjo, ki jo potrebuje«.
Med šibkimi točkami EU je, da velikim besedam pogosto ne sledijo dejanja, tudi pri krepitvi evropske obrambe. Na vrhu se bodo voditelji zavezali krepitvi splošne obrambne pripravljenosti in zmogljivosti. »Če si želimo mir, se moramo pripraviti na vojno,« je pred nekaj dnevi obudil staro misel predsednik evropskega sveta Charles Michel. Evropska komisija je pred kratkim predlagala, da bi za zagon obrambne industrije in spodbude skupnim nakupom orožja namenili pičlih 1,5 milijarde evrov. V inanciranje obrambnih projektov, ne samo pri izdelkih za dvojno rabo, naj bi se bolj vključila EIB.
Voditelji se bodo lotili tudi vprašanja uporabe dobičkov od zamrznjenega premoženja ruske države, predvsem centralne banke, na računih v EU. Gre za okoli 210 milijard evrov, ki na leto prinesejo okoli tri milijarde evrov. Po načrtih Bruslja bi 90 odstotkov razpoložljivega denarja namenili za nabave orožja za Ukrajino in usposabljanje njenih vojakov. Preostanek bi bil namenjen krepitvi tamkajšnje obrambne industrije. Da bi se lotili glavnice zamrznjenih sredstev, ni predvideno. To bi lahko povečalo tveganje tožb, načelo zaupanje v inančni trg EU in ogrozilo evropske naložbe v Rusiji.
Premier Robert Golob se bo v Bruslju srečal z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom in se udeležil prvega vrha o jedrski energiji.