Marsikdo bi na vrhu SDS raje videl Logarja
Pred 30 leti je prvaka SDS ogrožala udbomaija, danes pa se zdi, da ga najbolj dolgoletni politični sopotnik
Minilo je 30 let od zadeve Depala vas, ko so pripadniki ministrstva za obrambo 20. marca 1994 v tem kraju pri Ljubljani aretirali tajnega policijskega sodelavca Milana Smolnikarja. Aretirali so civilista in ga nato odpeljali na sedež vojaške obveščevalne službe. Pred Depalo vasjo so se več mesecev povečevale napetosti med notranjim in obrambnim ministrstvom, ki ga je takrat vodil Janez Janša. Številni so se celo bali državnega udara.
O dogodku pri Depali vasi je pred tridesetimi leti prvi pisal tednik Mladina, objavil je Smolnikarjevo izpoved in tudi njegove fotograije iz bolnišnice, kjer je končal po aretaciji. Zadeva se je hitro razplamtela in tedanji premier Janez Drnovšek je preiskovanje ravnanj pripadnikov varnostnega organa ministrstva za obrambo predal posebni komisiji. Ta je ocenila, da so presegli pooblastila. Drnovšek je nato državnemu zboru predlagal, naj Janeza Janšo razreši z ministrskega položaja. Ob protestih njegovih privržencev pred parlamentom je bil s funkcije razrešen devet dni po dogodku.
Janša trdi, da je takratna neokomunistična struktura zlorabila več državnih in paradržavnih institucij za nezakonit notranji obračun s političnimi nasprotniki. Takrat je bil slabo leto dni predsednik predhodnice SDS – na čelo stranke je bil namreč izvoljen maja leta 1993. Do danes si je nedvomno priboril primat vodilne osebnosti desnega političnega pola.
Kot prvak največje opozicijske stranke tudi v času vlade Roberta Goloba z različnimi manevri močno vpliva na tempo v koaliciji, za danes je v središču Ljubljane napovedal tudi veliki protestniški shod z naslovom Dovolj. Shod je prvič omenil konec januarja v odzivu na novico, da je Komisija za preprečevanje korupcije ustavila preiskavo proti predsedniku vlade Roberta Goloba zaradi njegovega vplivanja na delo policije. Na shodu pričakujejo več tisoč ljudi.
Velika anketna podpora Logarju
Medtem pa se Janši veliko dogaja tudi v stranki in poslanski skupini, v kateri trije poslanci – ob Anžetu Logarju še Eva Irgl in Dejan Kaloh – niso podpisali izjave, s katero je izvršilni odbor SDS od poslancev želel zavezo, da bodo do konca aktualnega sklica državnega zbora tako v njem kot zunaj njega delovali kot člani SDS in člani poslanske skupine SDS. Janša je zavrnitev podpisa izjave komentiral z oceno, da Logar namerava na naslednjih volitvah z novo stranko onemogočiti zmago SDS.
Iz SDS je od ustanovitve Logarjeve Platforme sodelovanja po do zdaj znanih podatkih izstopilo sedem članov. Anketa, ki jo je agencija Ninamedia izvedla minuli teden, ob križanju podatkov s strankarskimi preferencami kaže, da ima Logar med podporniki SDS veliko simpatizerjev. Enako je, kaže graika, tudi s podporo stranki, ki bi jo ustanovil.
Brez upoštevanja strankarskih preferenc pa je delež tistih, ki so odgovorili, da bi volili stranko, ki bi jo ustanovil Anže Logar, 34,9 odstotka. Če pa bi bil predsednik SDS Anže Logar, je kar 46,8 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi volilo to stranko.
Gregor Virant, nekdanji Janšev minister in predsednik Državljanske liste, je pred časom ocenil, da bi na mestu Anžeta Logarja počakal v SDS na umik Janeza Janše z vrha in kandidiral za vodenje etablirane, dobro organizirane stranke. Lahko bi obdržal njene programske temelje, hkrati pa spremenil način delovanja, stranko moderniziral in z njo zmagal na volitvah.
»Za to je prepozno, stvari so šle predaleč,« komentira Virantov nasvet politični analitik dr. Dejan Verčič. Janševe poteze kažejo prizadevanja za to, da bi Logar zapustil poslansko skupino SDS – po 30 letih od Depale vasi mu je zdaj najbolj nevaren njegov dolgoletni strankarski sopotnik.
• Pred 30 leti je po Janševi oceni z njim obračunala udbomaija.
• Depala vas je zaznamovala slovensko politiko.
• Več anketiranih bi volilo SDS, če bi jo vodil Logar, kot stranko, ki bi jo ustanovil.
Dogodek pri Depali vasi po treh desetletjih v družbi pušča globoko delitev. V Sloveniji od leta 1994 ni konsenza, da oblastne institucije lahko počnejo zgolj tisto, kar jim je izrecno dovoljeno z zakonom. Drugič, v državi ni konsenza, da je vojska na svetu zato, da državo brani pred zunanjo nevarnostjo. Ker se od Depale vasi vleče interpretacija, da vojska lahko posreduje tudi v zadevah, ki nikakor ne predstavljajo zunanje nevarnosti ali, denimo, naravne katastrofe, ima država globok problem s politično kulturo.
Mediji še danes zadevo Depala vas označujejo za afero. To ni bila običajna afera. To je bil državni udar, bila je pravzaprav zarota udbomaije. Bila je namerno in načrtno izvedena ne le proti osamosvojitelju in takratnemu obrambnemu ministru Janezu Janši, ampak tudi zarota proti samostojni Sloveniji. Depala vas je v letih, ki so sledila, nedvomno zaznamovala in imela pomembne posledice za nadaljnje dogajanje v slovenski politiki.