Zadružniki: Brez kmetov ni zelenega prehoda
V slovenski zadružni zvezi opozarjajo na pomen državnega soinanciranja naložb tako v kmetijsko pridelavo kot tudi predelavo
»Razumem, zelo razumem,« je o protestih evropskih kmetov dejala Marija Mehle iz kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Kranj, ki se je udeležila včerajšnjega kongresa Zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Glavno sporočilo srečanja je bilo, da je treba kmetom pri okoljskih ciljih prisluhniti, saj brez njih ne more biti zelenega prehoda. »Zelo me razjezi, ko slišim ljudi govoriti, da gre kmetom dobro, ker imajo traktorje in subvencije. Dejstvo je, da je to zelo lepo delo, vendar je tudi izjemno težko. V javnosti trenutno odmeva ukrep povišanja davka na kmetijsko predelovalno dejavnost. Kmetje se sprašujejo, kaj sploh še početi na kmetiji, da bo učinek pozitiven,« poudari Marija Mehle. Ob tem izpostavi, da se je samooskrba, ki ne vključuje pridelave za osebne potrebe, pri zelenjavi skrčila celo na ubornih devet do deset odstotkov. »Subvencije so tako nizke, da si, konkretno, kmet, ki ima dvajset hektarov obdelovalnih površin in 20 glav živine, z njimi še zdaleč ne pokrije niti stroškov nate za traktor,« zatrdi.
»Na ministrstvu smo zahteve kmetov oziroma njihove težave vzeli zelo resno, a na koncu vselej šteje zmožnost dosega kompromisa,« je ob robu kongresa dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Te problematike, kljub napovedanim torkovim protestom, za zdaj ne bodo obravnavali na seji vlade.
Podpora zadrugam je podpora kmetom
»Zadruge so že zdaj vpete v predelovalno in trgovinsko dejavnost, vendar nismo v zadostni meri pripravljeni na vse izzive trga oziroma konkurence, novih standardov in okoljskih zahtev. Sodelovanje v zadrugah pa je pomembno tako za kmete kot za potrošnika, saj je hrana, ki jo ponujamo, brez izjeme slovenskega porekla,« pojasni Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Po njegovih besedah so prednostno usmerjeni v to, da prepričajo odločevalce, naj podprejo zadruge v kolektivnih naložbah (kjer petdeset odstotkov vrednosti pokrije država) tako v pridelavo kot v predelavo, za kar je trenutno do leta 2027 predvidenih 12 milijonov evrov državnih sredstev.
»Odločevalci tako na evropski kot na slovenski ravni so do zdaj pripravljali ukrepe brez potrebnih znanj. Zavedati se je treba, da brez kmeta ni ne trajnostnega ne zelenega prehoda,« je poudaril. Okoljske cilje, vključno z biodiverziteto in kulturno krajino, bo po njegovem kmetijska politika lahko dosegla le, če bo razumela slovensko kmetijstvo, ki ga v večini predstavljajo srednje ali male kmetije.
Kmetijstvo brez evropskega odgovora
»Protesti, ki jih videvamo po Evropi, so izraz težkega položaja kmetov. Do tega so privedli kriza po pandemiji covida, neusklajen zeleni prehod, problematika s skladiščenjem zalog po napadu Rusije na Ukrajino, negotovost za mlade,« je povzela Agnieszka Maliszewska, podpredsednica evropskega združenja kmetijskih zadrug (Cogeca) in direktorica poljske mlekarske zbornice. Glede poljskih kmetov, ki protestirajo proti evropski kmetijski politiki in uvozu proizvodov iz Ukrajine, je dejala, da za zdaj ni na obzorju še nobene rešitve. »Kmetijstvo potrebuje stabilizacijo in inančno podporo, na kar vztrajno opozarjamo evropske institucije, sicer je veliko vprašanje, kakšna prihodnost čaka to panogo v Evropi,« je podčrtala.
Kmetijstvo potrebuje stabilizacijo in inančno podporo [...], sicer je veliko vprašanje, kakšna prihodnost čaka to panogo v Evropi.