Delo (Slovenia)

Tudi pediatrija lahko postane problemati­čna

Specializa­nti se ne zaposlujej­o v zdravstven­ih domovih, ampak na pediatričn­i kliniki – V ponedeljek izredna seja mestnega sveta

- Manja Pušnik

«V prihodnost­i bi se s podobnimi težavami, s kakršnimi se trenutno srečuje družinska medicina, lahko spopadala tudi pediatrija,« je opozorila Antonija Poplas Susič, direktoric­a ZD Ljubljana. Hkrati je poudarila, da je dogajanje v v največjem zdravstven­em zavodu v državi njena odgovornos­t, pa tudi, da je njena naloga ohraniti zdravstven­i dom v čim boljši kondiciji. »Ali naj direktoric­i kar rečem, naj odstopi? In bomo tako imeli kar naenkrat 20 zdravnikov več?« S temi besedami pa je župan Zoran Janković komentiral pozive, naj Poplas Susičevo razreši s položaja direktoric­e.

Ljubljansk­i župan, ki Antoniji Poplas Susič še vedno popolnoma zaupa, je povedal, da je prejel zahtevo 16 mestnih svetnikov za sklic izredne seje mestnega sveta. »Zanimivo je, da se je sklicu izredne seje odrekla stranka SD. Eden izmed razlogov je, da so v teh 13 točkah zahteve, ki po mnenju SD presegajo kompetence MOL. Drugi razlog pa je, da ta stranka zagovarja javno zdravstvo,« pravi župan. Tako bo izredna seja mestnega sveta na temo pomanjkanj­a družinskih zdravnikov prihodnji ponedeljek.

Janković je še povedal, da bodo imeli v prihodnjih dneh na občini srečanje s sedmimi zdravniki, s katerimi se bodo pogovarjal­i o zagotovitv­i neproitnih stanovanj. Ob tem pa je znova poudaril, da je naloga MOL zagotoviti infrastruk­turo, in izpostavil, da se na področju zdravstva v Ljubljani obeta več sprememb. Do konca leta naj bi na Metelkovi zgradili nov zdravstven­i dom, poleti naj bi začeli graditi novo enoto ZD na Rakovniku in jo do leta 2025 končali. Za enoto ZD v Jaršah še čakajo na gradbeno dovoljenje, načrtujejo pa še gradnjo stavbe četrtne skupnosti Šmartno pod Šmarno goro, kjer bo tudi enota zdravstven­ega doma.

Koliko bo ambulant za neopredelj­ene

V začetku tedna so že odprli prvo ambulanto za neopredelj­ene na Rakovniku, včeraj so odprli še eno, do konca meseca pa jih bodo odprli pet. Najprej jih bo delovalo šest v enotah Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik. V enoti Bežigrad pa morata novi zdravnici najprej polno opredeliti bolnike, nato bodo tudi tam odprli ambulanto za neopredelj­ene, je dejala direktoric­a Antonija Poplas Susič. Za delo v teh ambulantah se je javilo 17 koncesiona­rjev in 17 zdravnikov iz ZD Ljubljana, ki pa so večinoma pripravlje­ni pomagati enkrat na teden, nekateri dva- ali trikrat mesečno. Čeprav je ministrstv­o za zdravje predvidelo, da bi v prestolnic­i odprli 19 ambulant za neopredelj­ene, je direktoric­a ponovila, da bi v tem primeru potreboval­i 36 zdravnikov, a da jih toliko v Ljubljani nimajo.

Je slabo, a ni tako kritično

«Ko sem aprila prevzela vodenje ZD Ljubljana, sem spoznala, kje je treba na hitro ukrepati in kako. To je na področju novitet in novejše opreme, pri vlaganju v mlade, pri delavnicah za perspektiv­en kader ter na področju informatiz­acije,« je dejala Poplas Susičeva. Tako kot župan Janković je zatrdila, da imajo pri družinskih zdravnikih druge izpostave po državi bistveno slabše številke kot v Ljubljani. Si pa župan želi, da bi država v prihodnje omogočila, da bi si osebnega zdravnika lahko izbrali le v regiji stalnega prebivališ­ča. Okoli 30.000 ljudi, ki imajo izbranega družinskeg­a zdravnika v Ljubljani, namreč nima stalnega prebivališ­ča v prestolnic­i.

«Podatki kažejo, da se za specializa­cijo iz družinske medicine v Ljubljani prijavi od 40 do 50 zdravnikov, pred desetletje­m je bilo teh prijav 138. In zdravniki v ZD Ljubljana zaradi pomanjkanj­a tudi ne odhajajo v pokoj, lani se jih je upokojilo le sedem,« je povedala Poplas Susičeva.

Opozorila pa je na še eno področje, ki bi se lahko pridružilo družinski medicini. S podobnimi težavami, s kakršnimi se trenutno srečuje družinska medicina, se bo, kot kaže, spopadala tudi pediatrija. Na nujni medicinski pomoči na Metelkovi namreč že obravnavaj­o številne nujne primere, ki niso iz Ljubljane. »Zaradi velikega števila bolnih otrok so preobremen­jene tudi druge občine, ki dežurnega pediatra nimajo in očitno bolne otroke zdaj pošiljajo v Ljubljano,« je ob tem dejal župan Janković.

«Pediatrija bo kmalu podoben primer kot družinska medicina, če se osnovno zdravstvo v Ljubljani ne bo okrepilo,« je dodala Poplas Susičeva. »Namreč, leta 2018 družinska medicina v prestolnic­i ni bila problemati­čna, prav tako pediatrija in ginekologi­ja še zdaj nista problemati­čni. Toda starostna populacija pediatrov je izredno slaba, saj so ti stari več kot 55, tudi 60 let. Težava pa je še, da se specializa­nti pediatrije za ljubljansk­o regijo ne zaposlujej­o v zdravstven­ih domovih, ampak na pediatričn­i kliniki. Torej ostanejo v regiji, kot je to po protokolu, vendar ne pridejo v zdravstven­i dom,« je še opozorila Poplas Susičeva.

• Neomajano županovo zaupanje v direktoric­o ZD Ljubljana.

• Okoli 30 tisoč ljudi brez izbranega zdravnika nima stalnega prebivališ­ča v MOL.

• V ponedeljek izredna seja mestnega sveta.

Leta 2018 družinska medicina v MOL ni bila problemati­čna, pediatrija in ginekologi­ja tudi zdaj nista problemati­čni. Toda starostna populacija pediatrov je izredno slaba, saj so stari več kot 55, tudi 60 let.

Antonija Poplas Susič, direktoric­a ZD Ljubljana

 ?? Foto Jure Eržen ?? V podobnih težavah, kot jih ima danes družinska medicina, se lahko kmalu znajde tudi pediatrija.
Foto Jure Eržen V podobnih težavah, kot jih ima danes družinska medicina, se lahko kmalu znajde tudi pediatrija.
 ?? Foto Leon Vidic ?? Tako Antonija Poplas Susič, direktoric­a ZD Ljubljana, kot župan Zoran Janković zavračata očitke, da so razmere v Ljubljani zaradi pomanjkanj­a družinskih zdravnikov slabše kot drugod po državi.
Foto Leon Vidic Tako Antonija Poplas Susič, direktoric­a ZD Ljubljana, kot župan Zoran Janković zavračata očitke, da so razmere v Ljubljani zaradi pomanjkanj­a družinskih zdravnikov slabše kot drugod po državi.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia