Krstne stopničke za Šlibarja, prva lovorika za Peterko
Novoletna turneja Finec Janne Ahonen najuspešnejši med šampioni tekmovanja štirih skakalnic v Nemčiji in Avstriji
Novoletna turneja je v vsaki sezoni najodmevnejša tradicionalna prireditev v smučarskih skokih. Skupna zmaga na tem tekmovanju je med skakalci in poznavalci najbolj cenjena in zaželena lovorika, z njo se lahko primerja le zmagoslavje na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih.
Morda bi bil Švicar Simon Ammann, ki je kar 24-krat nastopil na tej elitni prireditvi svetovnega pokala in skupno najvišje posegel do dveh drugih mest, celo pripravljen zamenjati katero od štirih zlatih olimpijskih kolajn za »zlatega orla«. Po drugi strani pa sloviti Finec Janne Ahonen ni osvojil nobenega posamičnega odličja na OI, zato pa se je kar petkrat veselil prestižne lovorike v podobi zlatega orla.
Na 54. turneji 2005/06 si je Ahonen delil zmago s Čehom Jakubom Jando, kar je unikum v zgodovini te prireditve. Zmagovalci novoletne turneje so veliki športni junaki, s katerimi se ponosno kitijo v vseh zimskošportnih državah, katerih reprezentanti se proslavijo s tem edinstvenim podvigom. Nemalokrat junaki turneje postanejo tudi športniki leta v svoji domovini. Sedem desetletij te prireditve si nedvomno zasluži strnjeno predstavitev in interpretacijo dosežkov najuspešnejših skakalcev in zastopstev posameznih držav.
V svetovnem pokalu prejmejo tekmovalci 100 točk za zmago in eno za 30. mesto. Na vrhu razpredelnice kraljuje Ahonen (709 točk), drugi je Nemec Jens Weisslog (668,5), tretji pa Avstrijec Andreas Goldberger (436,5). Med 76 skakalci sta tudi Slovenca Peter Prevc (191,5) na 29. mestu in Primož Peterka (109) na 73. mestu.
Kako zelo restriktiven točkovni sistem je to, se kaže v tem, da se na tabelo z nad 100 točkami niso uvrstili celo zmagovalci turneje, kot so: Norvežani Olav Bjørnstadt (1953/54), Toralf Engan (1962/63), Torgeir Brandtzaeg (1964/65) in Sigurd Petersen (2003/04), Finca Penti Uotinen (1956/57) in Risto Laakonen (1988/89) ter Horst Queck (1969/70) in Manfred Deckert (1981/82) iz NDR ter Avstrijca Willi Pürstl (1974/75) in homas Diethart (2013/14).
Veliki kvartet za okrogel jubilej
Petdeset let smo čakali, da je šampion turneje zmagal na vseh štirih skakalnicah, kar imenujemo »veliki kvartet«. Nekateri novinarji pa temu dosežku pravijo »poker asov«. Prvi ga je na jubilejni 50. turneji dosegel Nemec Sven Hannawald, ponovila pa sta ga Poljak Kamil Stoch (2017/18) in Japonec Rjoju Kobajaši leto pozneje.
Veliki junak prvih desetletij tega tekmovanja je Norvežan Bjørn Wirkola, ki je kraljeval na vrhu tabele od 16. (1967/68) do 39. turneje (1990/91), ko ga je prehitel Weisslog, ki je edini zmagal v dveh slogih (v klasičnem in škarjastem). Na vrhu se je obdržal do 58. turneje, ko ga je preskočil Ahonen. Wirkolo sta prehitela po točkah še Avstrijca Goldberger (2005) in Gregor Schlierenzauer (2014).
Wirkola je edini skakalec, ki je zmagal trikrat zapored. Pri omenjanju velikih zmagovalcev ne smemo pozabiti svojeglavega Finca Matija Nykänena, ki je dvakrat osvojil lovoriko, bil dvakrat drugi, nanizal sedem posamičnih zmag in še petkrat stal na stopničkah. Leta 1988 je premagal drugouvrščenega Weissloga za 99 točk, kar je bila dotlej najvišja razlika.
Po letu 2001 je bila največja prednost 104,4 točke, za toliko je Poljak Adam Malysz ugnal Ahonena. Posebno poglavje je Kobajaši, ki se je štirih letih dvakrat veselil »zlatega orla«, nanizal kar osem posamičnih zmag in je na visokem 22. mestu absolutne lestvice.
Uspešnost držav se kaže v številu lovorik in posamičnih zmag. Vodita Finska in Avstrija s po 16 skupnimi zmagami, sledita Norveška (10) in NDR (11), predvsem po zaslugah Helmuta Recknagla in Weissloga. Za Slovenijo sta v skupni razvrstitvi slavila Primož Peterka (1996/97) in Peter Prevc (2015/16). Skakalci iz NDR, države, ki je ni več, so dosegli največ točk in zmag v obdobju 1973–1982.
Drugo merilo za uspešnost držav je število posamičnih zmag; prednjači Avstrija (66), druga je Norveška (49) in tretja Finska (46). Veliko prednost so si avstrijski skakalci priborili v šestem desetletju turnej, ko so zmagali na devetnajstih od 40 tekem in pobrali tudi zapovrstjo štiri skupne zmage, da je bilo zaradi njihove prevlade že skoraj dolgočasno spremljati tekme.
V tem desetletju je Ahonen kar štirikrat osvojil lovoriko ter nanizal devet posamičnih zmag. Zato zasluženo kraljuje že več kot desetletje na vrhu lestvice. Največ posamičnih zmag (10) sta si priskakala Wirkola in Weisslog, ki je tekmoval za NDR in združeno Nemčijo, sledijo pa Ahonen (9) in Schlierenzauer (9), Kobajaši (8), Nykänen (7) in Stoch (7), Recknagel (6) in Hannawald (6), Japonec Kazujoši Funaki (5), Avstrijca Goldberger (5) in homas Morgenstern (5). Med skakalci s tremi posamičnimi zmagami je Peter Prevc, Primož Peterka je dvakrat zmagal na novoletni tekmi v Garmisch-Partenkirchnu, Primož Ulaga in Peter Žonta pa po enkrat v Innsbrucku.
Polda že za uvod dvakrat med deseterico
Slovenski skakalci so bili navzoči na novoletni turneji od vsega začetka in Janez Polda se je že na krstni prireditvi dvakrat uvrstil v najboljšo deseterico (8. v Innsbrucku in 10. v Bischofshofnu). Naslednjo zimo je Albin Rogelj odprl s 5. mestom v Oberstdorfu, nato je bil 9. v Innsbrucku, turnejo pa je končal z 10. mestom v skupni razvrstitvi, kar je bila vse do sezone 1985/86 (9. Miran Tepeš) naša najboljša skupna uvrstitev.
Razen na treh turnejah – v letih 1954/55, 1955/56 in 1956/57 – so naši skakalci redno nastopali na tem tekmovanju, praviloma s petimi do osmimi tekmovalci. Prvi odmevni uvrstitvi na stopničke zmagovalnega odra sta dosegla Jože Šlibar (3. v Ga-Pa 1960) in Božo Jemc (2. v Oberstdorfu 1961). Zatem je Bogdan Norčič 2. januarja 1979 v Ga-Pa zablestel z 2. mestom.
Naslednji korak je zmogel nov mladi rod naših skakalcev, prvo slovensko posamično zmago pa je v Innsbrucku 1987 požel Ulaga, ki se je še trikrat povzpel na stopničke. Miran Tepeš je na isti turneji po dveh posamičnih četrtih mestih tudi v skupni razvrstitvi zasedel zelo dobro četrto mesto. Njegov skupni dosežek je ponovil Franci Petek v sezoni 1991/92 (po 10. mestu v Oberstdorfu, 4. v Ga-Pa, 8. v Innsbrucku in 3. v Bischofshofnu). Bilo je le še vprašanje časa, kdaj bo prvi slovenski skakalec požel tudi skupno zmago na turneji.
Ta zgodovinski korak je uspel nepozabnemu Primožu Peterki, ki je v svoji drugi sezoni svetovnega pokala 1996/97 po novoletnem zmagoslavju v Ga-Pa, 2. mestu v Innsbrucku in tretjem v Bischofshofnu odbil vse napade tekmecev z Goldbergerjem na čelu ter zmagovito končal svoj drugi nastop na turneji. V sezoni 2002/03 je požel še eno novoletno zmago v Ga-Pa in se uvrstil na »absolutno lestvico«. Omeniti je treba še imeniten nastop Žonte na turneji 2003/04, ko si je z zmago v Innsbrucku in 2. mestom v Bischofshofnu izbojeval imenitno 3. mesto v skupni razvrstitvi in dosežek kariere na tej prireditvi.
Minilo je kar 18 let, da se je naslednji Slovenec veselil skupne zmage na »skakalnem velikem slamu«. Peter Prevc je že pozimi 2014/15 končal turnejo na sijajnem 3. mestu, v nepozabni sezoni 2015/16 pa je po 3. mestu v Oberstdorfu z zmagami v Ga-Pa, Innsbrucku in Bischofshofnu priskakal Sloveniji še drugo lovoriko na novoletnem skakalnem četverčku in si tlakoval pot k velikemu kristalnemu globusu. Na prejšnji turneji je zablestel Lovro Kos s 3. mestom v Ga-Pa. Naši skakalci so dosegli dve skupni zmagi, sedem posamičnih in še sedemnajstkrat stali na stopničkah.
Zanimiv je tudi podatek, koliko skakalcev posamezne države je osvojilo točke, kar kaže razširjenost smučarskih skokov. Največjo zalogo skakalcev imajo Norvežani, saj lahko najhitreje zapolnjujejo (nadomeščajo) skakalce z mladimi. Tudi Avstrijci in Finci niso imeli težav z menjavo rodov, žal pa so slednji po Ahonenovem odhodu močno padli, a se pobirajo.
Kar zadeva število točk, je premočno na vrhu lestvice Avstrija (5211,5 točke), druga je Norveška (3845) in tretja Finska (3697). Slovenski skakalci so osvojili skupaj 815,5 točke, med njimi največ kajpada Peter Prevc (191,5), Primož Peterka (109) in Primož Ulaga (97,5). Sledijo Peter Žonta (58), Franci Petek (40), Miran Tepeš (35), Božo Jemc (27,5), Domen Prevc (27), Robert Kranjec (25), Anže Lanišek in Lovro Kos (po 22), Bogdan Norčič (20). Še 18 naših skakalcev je skupaj osvojilo 141 točk.
Pregled dosežkov na tem tekmovanju sem zaključil le dan po osvojitvi zlate kolajne naših skakalcev na ekipni tekmi za svetovno prvenstvo v smučarskih poletih poletih v Vikersundu 2022. To me utrjuje v prepričanju, da bodo Slovenci posegli po visokih uvrstitvah tudi na 71. novoletni turneji.
Prvi odmevni uvrstitvi na stopničke tekem novoletne turneje sta dosegla Jože Šlibar (3. v Ga-Pa 1960) in Božo Jemc (2. v Oberstdorfu 1961).