Kdo koga vodi na povodcu
Zver v tebi Tematska razstava s štiristotimi eksponati opozarja na vlogo in pomen živalskih motivov v umetnosti in vsakdanu
Muzej moderne umetnosti (Mumok), ki že več kot dve desetletji domuje v Muzejski četrti na Dunaju, z razstavo Zver v tebi: bitja v zbirki Mumoka (in zunaj nje), na ogled je do konca februarja 2023, zaznamuje 60-letnico delovanja. Gre za največjo tematsko razstavo tega muzeja doslej; 280 del iz lastne zbirke in 120 izposojenih iz drugih avstrijskih in svetovnih zbirk dokazuje, da je Mumok skrbnik številne in raznolike favne.
Ko so pred šestimi desetletji ustanovili Muzej moderne umetnosti na Dunaju (takrat pod drugim imenom in na drugi lokaciji), je imel v inventarju le 90 umetnin. Zdaj jih je približno 10.000, od tega 500 z živalsko tematiko. Ob vhodu na razstavo opazimo ogromnega modrega plišastega pajka, nedaleč stran sliko, na površini katere je nagačena ptica v živih barvah, potem deli Bambi in Batmobile, nekaj prostora zavzame odlitek okostja prazgodovinskega dinozavra, vidimo skrinjo z golobjimi iztrebki, sliko medveda, grafiko mačke, skulpturo grifona ... Klavnice in živalski vrtovi so odri za umetniške fotografe. Umetniki dunajskega akcionizma so med drugim izvajali akcije z zaklanimi ovcami. V delu francoske umetnice z italijanskimi koreninami Gine Pane iz leta 1974 so črvi, ki se plazijo po njenem obrazu ob zvoku pesmi Happy Birthday itd.
Kustosinji razstave Manuela Ammer in Ulrike Müller sta poudarili, da njun glavni namen ni bil prikazati vrsto najboljših umetniških upodobitev živali niti del najbolj znanih umetnikov. Žival kot motiv je bila njuno izhodišče za podajanje materialističnega razumevanja umetnosti in življenja, ne le v prenesenem pomenu. »Presenetljivo je, kako močno so kosti, koža, krzno in perje zadnjih sto let prisotni v likovni umetnosti,« sta dejali kustosinji, ki sta med drugim iskali odgovore na vprašanja, kdo koga požre, kdo koga vodi na povodcu, kdo komu da ime, kaj delajo plišaste živali v stajicah za malčke, kakšna je vloga akvarijev, ptičjih kletk in kiča z živalskimi figurami v meščanskih stanovanjih ter zakaj so živalske kože in krzna spolni in modni fetiši.
Meso – človeško in živalsko
Človek od nekdaj živi z mikrobi in obkrožen z žuželkami. Omenjeni predimenzionirani pajek, Modra vdova italijanskega umetnika Pina Pascalija iz leta 1968, nas spomni, da ima veliko ljudi prirojeno arahnofobijo (strah pred pajki), animacije sodobnega avstrijskega umetnika Petra Koglerja, ki v svojih delih pogosto upodablja mravlje, pa med drugim opozarjajo, da je vzporedni svet žuželk podoben človeškemu. Umetniki, vključeni na razstavo, med drugim tematizirajo lov, uživanje mesa in kanibalizem pa tudi smrt in telo. Madame d'Ora, priznana avstrijska fotografinja judovskega rodu, katere sestra je bila umorjena v nacističnem taborišču, je drugo svetovno vojno preživela v Franciji, kmalu po vojni pa je posnela veliko fotografij v pariških klavnicah in tako prikazala mašinerijo smrti.
V postavitev je umeščen tudi posnetek znamenitega performansa Meat Joy ( Mesni užitek), ki ga je ameriška umetnica Carolee Schneemann s sodelavci prvič izvedla v Parizu leta 1964, kmalu zatem pa še v Londonu in New Yorku. Performans – ekstatično valjanje skupine ljudi med surovimi ribami, perutnino, klobasami, tekočimi barvami, prozorno plastiko, vrvmi, čopiči in zmečkanimi papirji – je opisala kot »erotični ritual, ekscesno, hedonistično slavljenje mesa kot materiala«, ob tem pa nakazala, da lakota po mesu ne kaže le temne plati civilizacije, temveč simbolizira tudi človeško življenje, ki temelji na nagonih.
Zver v tebi predstavlja tudi nemškega umetnika Hermanna Priganna, ki je na sliki Srečanje iz leta 1978 konflikt med moškim in žensko prikazal skozi konflikt med pasjo samico in samcem, ter Valie Export, avstrijsko umetnico, znano po performansih v javnosti, ki na črno-beli fotografiji iz leta 1968 skozi središče Dunaja kot psa na povodcu vodi elegantno oblečenega moškega, ki ji sledi po vseh štirih. Korejsko-ameriški umetnik Nam June Paik, eden od očetov videoumetnosti, je prisoten s starim TV-sprejemnikom z lesenim ohišjem; na malem zaslonu akvariju gledamo Sonato za zlato ribico (1992). Pri delih umetnikov na temo živali v otroški sobi opazimo, kako se ljubkost zlahka spremeni v srhljivost.
Od tigra do Tita
Na razstavo so umeščene tudi tematizacije človeško-živalskih hibridov; britansko-ameriška popart umetnica Jann Haworth (letos je praznovala 80. rojstni dan), znana po soavtorstvu naslovnice albuma Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band legendarnih Beatlov, se predstavlja s skulpturo Snake Lady ( Kačja žena, 1969–1971) v naravni velikosti, kombinacijo mitološkega bitja in sodobne ženske. V filmu Mesto in skrivnostni panter, ki ga je leta 2007 posnela turška umetnica Gülsün Karamustafa, se pet mlajših žensk zabava v luksuznem stanovanju; oblečene so v obleke z vzorci, ki spominjajo na krzno divjih mačk.
Med eksponati najdemo tudi znamenito sliko avstrijske umetnice Marie Lassnig Spati s tigrom, sodobno različico mitološke Lede in laboda, pri čemer je tiger spolni partner, čigar potenca je večja od moči umetnice pod njim. Kontrapunkt tega dela je kostum tigra, delo znanega avstrijskega umetnika Heima Zoberniga iz leta 1982, ki prazen in beden visi na steni kot parodija na pregovorno »zverinsko moškost«.
Umetniki realno in imaginarno favno vpletajo v svoja dela tudi drugače; Mel Ramos, pred štirimi leti preminuli ameriški umetnik, znan po delih, v katerih združuje realizem z abstraktno umetnostjo, zlitje zveri, človeka in tehnologije vidi kot možnost za reševanje sveta pred zlom, na hiperrealistični sliki velikega formata Cape Canaveral (1981–1982) pa avstrijska umetnica Isolde Maria Joham sooči gledalca s čredo konj, ki jo kavboji ženejo v hangar za vesoljske ladje. Kavbojski miti o svobodi in neodvisnosti se mešajo z globalno imperialno ekspanzijo ZDA, ki sega tudi v vesolje.
Živali so v likovni umetnosti več sto let tudi priljubljeni motivi tihožitij. Ko se je zgodnji modernizem usmeril v abstrakcijo, so številni umetniki našli navdih v živalskem svetu; na sliki avstrijskega umetnika Franza Sedlacka Tihožitje
Ko so pred šestimi desetletji ustanovili Muzej moderne umetnosti na Dunaju, je imel v inventarju le 90 umetnin. Zdaj jih je približno 10.000, od tega 500 z živalsko tematiko.
Presenetljivo je, kako močno so kosti, koža, krzno in perje zadnjih sto let prisotni v likovni umetnosti. Manuela Ammer in Ulrike Müller
s kuščarjem iz leta 1935 vidimo nenavadne rastlinske cvetove, ki spominjajo na plazilce. Tudi živali v kmetijstvu so tema nekaterih umetnikov, med drugim pokojnega srbskega režiserja Dušana Makavejeva. Njegov eksperimentalni film Nova domača žival iz leta 1964, prav tako vključen na razstavo Zver
v tebi, prikazuje modernizacijo podeželja v Titovi Jugoslaviji: na dvorišče pridejo traktorji, sočasno pa vprežne konje odpeljejo v klavnico.