Tiho zbližanje s Kremljem
Odnosi z Rusijo Janez Janša je veljal za proameriško usmerjenega, a koketiranje s suverenizmom ga pelje v objem Kremlja
Rusija Interesno približevanje vlade Moskvi
Janez Janša je veljal za proameriško usmerjenega politika, a koketiranje s suverenizmom ga pelje v objem Kremlja. Na politično bližino z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kaže naklonjenost slovenske vlade ruskemu cepivu sputnik V, non-paper o teritorialnih delitvah na Zahodnem Balkanu, ki se je povezoval s Slovenijo, pa je spisan v skladu z ruskimi interesi v regiji. V zadnjem letu predsednik vlade ni izrekel nobene kritike delovanja ruskega predsednika, tudi ko se je večji del EU zgražal nad ravnanjem ruskih oblasti v zvezi s prvim obrazom ruske opozicije Aleksejem Navalnim. Še pred prevzemom slovenskega predsedovanja svetu EU se Mladika z rusko stranjo dogovarja o obisku ministra Anžeta Logarja v Moskvi.
Na politično bližino z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kaže naklonjenost slovenske vlade ruskemu cepivu sputnik V, non-paper o teritorialnih delitvah na Zahodnem Balkanu, ki se je povezoval s Slovenijo, pa je spisan v skladu z ruskimi interesi v regiji. V zadnjem letu predsednik vlade ni izrekel nobene kritike delovanja ruskega predsednika, tudi ko se je večji del EU zgražal nad ravnanjem ruskih oblasti v zvezi s prvim obrazom ruske opozicije Aleksejem Navalnim.
• Zunanji minister Anže Logar še nima termina za obisk Moskve pred predsedovanjem svetu EU.
• Vlada je naklonjena ruskemu cepivu sputnik V.
• Janšo veže na Kremelj tudi zavezništvo z Viktorjem Orbanom in Aleksandrom Vučićem.
»Vem, da si vlada prizadeva, da bi ruski zunanji minister Sergej Lavrov sprejel slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja. Veliko truda se vlaga v to,« nam je povedal Logarjev predhodnik na ministrski funkciji Karl Erjavec in dodal, da je včasih bilo tako, »da sem poklical v Moskvo in smo se dogovorili za srečanje«.
»Z rusko stranjo se na delovni ravni dogovarjamo o obisku ministra Logarja v Moskvi v bližnji prihodnosti, teme pogovorov ob obisku pa še niso dorečene,« so nam odgovorili z zunanjega ministrstva na vprašanje o terminu obiska, ki ga Mladika napoveduje že dlje časa. Obisk v Rusiji, ki naj bi bil po prvotnih napovedih maja, vsekakor pa pred slovenskim predsedovanjem svetu EU, bo predvsem namenjen predstavitvi slovenskih prioritet predsedovanja Moskvi, poleg tega je visoko na agendi obeh držav možnost uporabe ruskega cepiva sputnik V v Sloveniji, čemur je Janša naklonjen. Ena od pomembnejših tem z ruskega vidika pa je tudi nevarno vojaško zaostrovanje v Ukrajini.
»Pokazalo se je, da mora vsaka aktualna vlada upoštevati Rusijo kot eno od velesil, ki tudi kroji evropsko politiko, ne glede na to, da si EU tega ne želi priznati,« poudari Erjavec. Spomni, da so se zapleti med Rusijo in EU začeli z rusko priključitvijo Krima.
Janšo povezuje s Kremljem tudi njegova politika vezi z evropskimi suverenisti, predvsem s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom in Matteom Salvinijem, idejnim očetom njihovega povezovanja. Krepitev suverenističnega gibanja v EU je močno v interesu Rusije, saj suverenisti vnašajo razkol v evropsko politiko, EU kot celoto pa šibijo. Predvsem Orban in Vučić sta zelo tesno povezana s Kremljem, slovenski predsednik vlade pa je njun zaveznik, na posredno zavezništvo Janše s Putinom opozori Erjavec. In nadaljuje: »Gre pa za posledico tega, da si je Janša zapravil vse karte pri novem ameriškem predsedniku Josephu Bidnu, ki ga je označil za najšibkejšega predsednika v ameriški zgodovini.«
Ena pomembnejših lastnosti non-paperja o delitvi držav na Zahodnem Balkanu, ki ga je evropska javnost povezovala s Slovenijo, je, da je spisan zelo skladno z interesi Rusije v tej regiji. »Non-paper, ki je po mojem prepričanju fikcija, s slovensko zunanjo politiko nima nobene zveze, pač pa prihajajo na dan napake evropskega direktorija in na žalost tudi dela slovenske opozicije, ki slabo ocenjujeta nevarnosti vzhodnjaške avtoritarne politike,« nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel pozornost od vlade preusmerja na opozicijo. »Da pri nas nekateri kot avtoritarno ocenjujejo proevropsko in atlantistično politiko, medtem ko občudujejo Ruse in Kitajce, je poseben paradoks,« še dodaja.
Glede cepiva sputnik V, močnega orožja moskovske mehke diplomacije, Rupel meni, da je ruska farmacevtska znanost v EU dobrodošla, kot je dobrodošla ruska kultura. »Nekoč mi je mehiška zunanja ministrica rekla, da ima njena država veliko zadržkov do ZDA, vendar sodeluje z njimi, kjer in kadar je mogoče. Približno tako si predstavljam naše odnose z Rusijo,« sklene Rupel.
Nisem presenečen, da se Slovenija zdaj poskuša prilizovati Rusiji. Ko je bila ista politika v opoziciji, so grobo kritizirali takratno slovensko zunanjo politiko, mene pa zmerjali s proruskim politikom in da se udinjam Moskvi. Kritike na račun Rusije si tako majhna država, kot je Slovenija, pa tudi noben predsednik vlade, ne more privoščiti. Zdaj je za to vlado prišla ura resnice. Je pa prav, da dialog med državama teče z vidika odnosov, ki so bili tradicionalno vedno na visoki ravni.
Rusija in Slovenija sta se vidno zbližali po koncu prve Janševe vlade. V času prve vlade, v kateri sem sodeloval, so bili naši odnosi z Rusijo dobri in normalni, seveda pa nikoli ni bilo dvoma, da Slovenija spada v EU in Nato. Takoj po koncu našega predsedovanja svetu EU je Rusija zavzela Abhazijo in Južno Osetijo, leta 2014 pa je sledila ruska okupacija dela ukrajinskega ozemlja. Žal so imeli nekateri v EU več razumevanja za ruske interese, zdaj pa na neki način žanjemo posledice tega razumevanja.