V domovih se pripravljajo na nepredvidljivo jesen
Spoprijemanje s covidom-19 »Izkušeni« pravijo, da je okužene stanovalce najučinkoviteje nastaniti zunaj doma in drugim omogočiti normalno domsko življenje
Ljubljana – Domovi za starejše so se s pojavom covida-19 znašli pred težko preizkušnjo. Veliko jih je okužbo zajezilo, predvsem z izolacijo stanovalcev in zaposlenih s covidom-19. Ozdraveli stanovalci so se večinoma vrnili v domove, v katerih bi za ustrezno organizacijo dela v teh razmerah potrebovali več zdravstvenega kadra. Kako se z vsemi pridobljenimi izkušnjami pripravljajo na jesen, ko epidemiologi napovedujejo porast okužb s koronavirusom, verjetno pa tudi z drugimi virusi?
Andreja Žibret Ifko
V nekaterih domovih se s koronavirusom še spopadajo, na primer v Domu starejših Hrastnik, kjer imajo po zadnjih podatkih 22 okuženih stanovalcev in šest zaposlenih. Po zadnjih informacijah sta dve okuženi stanovalki tudi v Koroškem domu Dravograd v Črnečah, prvo je okužila njena sestra, ki je bila v stiku z okuženo osebo.
V Domu starejših občanov Metlika s 172 stanovalci so se prvi morali spoprijeti z okuženimi zaposlenimi in stanovalci. Direktorica Ivica Lozar je povedala, da od pojava koronavirusa 6. marca pri njih zelo pazijo na zdravstveno stanje stanovalcev in se pri sumu okužbe takoj odzovejo. Stanovalca prestavijo v sivo cono in mu odvzamejo bris. Preventiva je na prvem mestu, skrbijo za razkuževanje, uporabo mask, ustrezno razdaljo, obiski so omejeni.
Najboljša rešitev: v negovalno bolnišnico do ozdravitve
Od začetka epidemije se je v metliškem domu okužilo 54 stanovalcev in 17 zaposlenih. Trenutno stanje je pod nadzorom, pravi direktorica. Zaradi vzpostavitve treh con pa bi potrebovali dodaten zdravstveni kader. Četudi imajo v sivi ali rdeči coni enega samega stanovalca, morajo organizirati celotno ekipo za tri izmene. Če imajo stanovalce v obeh conah, potrebujejo dve ekipi za tri izmene.
Ivica Lozar je še dejala, da pri njih nastanitev stanovalcev s covidom-19 v mobilnih enotah ob domovih, kot so predlagali na ministrstvu za zdravje in v delovni skupini pri ministrstvu za delo, ne pride v poštev, saj bi imeli dvojne stroške. Po predpisih imajo oblikovani sivo in rdečo cono, ker imajo za to na voljo dodatne prostore.
V metliškem domu so že takoj na začetku našli rešitev, ki se je izkazala za učinkovito: stanovalce, ki so zboleli, so nastanili v posebno zgradbo, ki so jo opremili zunaj doma. Najboljša rešitev za jesen bi bila po mnenju Lozarjeve, da obolelega stanovalca premestijo iz doma v negovalno bolnišnico do ozdravitve. Tako ne bi obremenjevali drugih stanovalcev, ki bi lahko živeli normalno domsko življenje, za katero tudi plačujejo.
Pomembno je odgovorno ravnanje zaposlenih
V postojnski enoti Doma na Krasu je bil okužen samo en stanovalec, je povedal direktor Matjaž Prelc. V enotah Doma na Krasu je skupaj 52 stanovalcev. V Postojni imajo dve stanovanji z 11 stanovalci, v Dutovljah hišo s 13 stanovalci, v Sežani pa hišo in štiri stanovanja s skupaj 28 stanovalci. Trenutno nimajo okužb, kadrovsko pa so pokriti, pravi direktor. Meni, da predlog o mobilnih enotah ob domovih za okužene stanovalce ni dobra rešitev. Po njegovem je treba predvsem upoštevati strokovne smernice in se strogo držati navodil za preprečevanje okužb.
»Da okužb ni bilo, gre zahvala zlasti mojim sodelavkam in sodelavcem za odgovorno ravnanje,« pravi Prelc. V njihovih enotah so obiski dovoljeni z upoštevanjem varnostnih standardov, kot so uporaba maske, razkuževanje, upoštevanje medsebojne razdalje. »Naši stanovalci hodijo s spremstvom na enodnevne izlete na morje, po nakupih v Dutovlje ali drugam, vse to pa z upoštevanjem varnostnih standardov,« še pravi direktor.
Primanjkuje zdravstvenih delavcev in kuharjev
V Deosovem Centru starejših Horjul s 157 stanovalci je bilo od marca do maja okuženih 21 stanovalcev in pet zaposlenih, je povedala direktorica Irena Vincek. Trenutno stanje v domu je dobro. V Horjulu so zasedena vsa mesta, kar pomeni, da so v center medtem prišli tudi novi stanovalci. Potrebovali bi predvsem več bolničarjev in srednjih medicinskih sester, zdaj jim primanjkuje tudi kuharjev.
Na vprašanje, kako se pripravljajo na jesen, je direktorica odgovorila, da so takoj po končani epidemiji v družbi Deos začeli urejati vseh osem centrov, tako da so predelali začasne sive cone, ki so bile pripravljene z začasnimi pregradami iz najlona in lesa, in postavili trajne pregrade za iltre. Postavili so stene in vrata iz aluminija ter stekla; v normalnem obdobju so odprta, pri sumu na okužbo pa jih lahko nemudoma zaprejo in vzpostavijo sivo cono. Od februarja kupujejo zaščitna sredstva in razkužila v večjih količinah.
»V vseh Deosovih centrih imamo izdelane krizne načrte za nepretrgano delovanje in jih sproti dopolnjujemo z novimi navodili in priporočili NIJZ, MZ, MDDSZ ter drugih strok, kako obvladati razmere v domovih za starejše. Stalno spodbujamo in izobražujemo zaposlene o preprečevanju prenosa okužbe z virusom sars-cov-2 in uporabi osebne varovalne opreme, pomembnosti zaščitne opreme, ravnanju z zaščitno opremo, higieni rok in dezinfekciji prostorov,« je povedala Vincekova.
Zaposleni v Centru Horjul so posneli kratek ilm, kako obleči in pravilno sleči osebno varovalno zaščitno opremo, da se okužba ne prenese. Posnetek je pripomoček za izobraževanje in je dosegljiv na njihovi spletni strani https:// www.deos.si/care-centres/horjul/ video-koticek/. Na spletnih straneh tudi informirajo svojce o stanju v centrih in načinu izvajanja obiskov.
Za zajezitev širjenja je pomembna hitrost ukrepanja
Kot še pravi Vincekova, je pri okužbi v domovih za starejše pomembno vedeti, da je hitrost ukrepanja bistvena za zajezitev širjenja okužbe, kar se je pokazalo tudi v horjulskem centru: »Tveganje širitve okužbe je večje, saj živi veliko ljudi na majhnem območju, zato je dobrodošla vsaka premestitev okuženih, tudi v mobilne zabojnike, če jih lahko postavimo pred domove; seveda če stanovalci ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, imajo lažje simptome ali so brez njih. Poudariti je pomembno, da je taka premestitev samo za določen kratek čas. Glede na izkušnje iz Horjula govorimo o največ dveh mesecih.« Poudarja, da je dobrodošla vsaka pomoč obeh ministrstev, saj gre za skupno skrb za stanovalce in zaposlene v domovih za starejše.
Zavod Pristan ima sicer 12 občinskih koncesij za izvajanje pomoči družini na domu, v okviru zavoda pa deluje tudi Center starejših Pristan Vipava s 104 stanovalci. Prvega okuženega stanovalca s covidom-19 so tam zaznali 3. julija, od tedaj pa so imeli 15 okuženih stanovalcev in 10 okuženih zaposlenih, je povedal direktor Martin Kopatin. Od 13. avgusta nimajo več okuženih.
»Ker v domu ni več okužbe, se življenje stanovalcev in delo zaposlenih počasi vračata v običajne okvire. Obiski so dovoljeni pod posebnimi pogoji, za stanovalce ponovno izvajamo vse potrebne aktivnosti. Pri svojem delu upoštevamo vsa navodila in priporočila NIJZ,« je povedal direktor. Poudarja pa, da se je ob izbruhu covida-19 še dodatno okrepil problem kadrovske podhranjenosti, saj je bilo ob že tako skromni kadrovski zasedbi določeno število zaposlenih napotenih v karanteno: »Pomagali smo si s študenti medicine in zdravstvene nege. Na pomoč nam je priskočilo tudi nekaj zaposlenih iz okoliških domov. Pomanjkanje kadra se najbolj občuti pri neposrednem delu s stanovalci, manjka predvsem zdravstvenih tehnikov, bolničarjev, bolniških strežnic, izioterapevtov in delovnih terapevtov.«
Oblikovanje urgentne ekipe zaposlenih
Kot največji izziv v pripravah na nepredvidljivo jesen je Kopatin poleg zagotavljanja potrebnega kadra izpostavil ustrezno prostorsko ureditev. Zagotoviti je namreč treba rdečo cono, tako imenovane čiste in nečiste poti ... Posebno pozornost namenjajo tudi zagotavljanju zaščitne opreme, ki je veliko inančno breme: »Pomembno je, da se vsi zaposleni, stanovalci in obiskovalci zavedamo nujnosti doslednega upoštevanja priporočil NIJZ.«
Kopatin sicer ne nasprotuje nastanitvi stanovalcev v mobilne enote ob domovih, seveda če je standard bivanja v teh enotah ustrezen in je ustrezno poskrbljeno tudi za delovne razmere zaposlenih. Meni pa, da bi bilo smiselno na ravni regij ali na še ožjem območju oblikovati urgentno ekipo zaposlenih, ki bi prišla pomagat v dom, kjer bi se okužba pojavila: »Vsak dom za starejše, zdravstveni dom, bolnišnica, posebni zavod bi moral dati na razpolago določeno število zaposlenih. Tako bi lahko hitro zagotovili vsaj 10 zaposlenih, ki lahko pri izbruhu okužbe pomembno pripomorejo k razbremenitvi kadra.«
Z okužbami v domovih za starejše se bodo verjetno srečevali tudi v prihodnje: »Prepričan sem, da sta tedaj najpomembnejša požrtvovalnost zaposlenih in sodelovanje vseh pristojnih institucij – zdravstvenih domov, NIJZ, občin, civilne zaščite, ministrstev ...«
• Tveganje širitve okužbe v domovih je večje, saj v njih živi veliko ljudi na majhnem območju.
• Obiski so dovoljeni z uporabo maske, razkuževanjem, upoštevanjem medsebojne oddaljenosti …
• Kadrovske težave, ker so kljub že tako skromni zasedbi nekateri zaposleni napoteni v karanteno.