Za poškodbe največkrat kriva nestrokovna izvedba

Letošnje poletje nam ni prizanašalo z vremenom. Začelo se je že v začetku junija z lokalnimi neurji in točo, konec avgusta pa so ujme zajele tudi širše območje Slovenije. Skupni imenovalec so bile odkrite in poškodovane strehe na stanovanjskih objektih. O protineurni odpornosti streh in njihovi zaščiti smo se pogovarjali s strokovnjakom s fakultete za gradbeništvo in zavarovalnim agentom.

Samo v junijskih neurjih s poplavami in točo je po končni oceni v devetih občinah na območju koroške, podravske, zahodnoštajerske in zasavske regije nastalo za 6,76 milijona evrov škode. Le mesec pozneje so v dveh dneh povzročila škodo še v vsaj 39 občinah; samo v občini Domžale je prva groba ocena škode znašala okoli sedem milijonov

evrov. Podatkov o zadnjem neurju s točo, ki je 30. avgusta zajelo najširše območje Slovenije, še ni, saj so vloge oškodovancev zbirali do konca septembra.

Ob čedalje pogostejših in nepredvidljivih neurjih v zadnjem času se zdi, da močnemu vetru niso izpostavljene več samo strehe na Krasu in v Vipavski dolini, ampak kar v večjem delu Slovenije. Še bolj bode v oči, da v zadnjih neurjih to poletje niso bili najbolj poškodovani stari objekti, ampak je strehe odnašalo tudi z novejših in pred kratkim obnovljenih.

Ali so vremenske razmere res toliko bolj ekstremne kot nekoč ali je razlog v sami izvedbi streh, smo povprašali docenta na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in predstojnika Katedre za stavbe in konstrukcijske elemente Mitjo Koširja. Podnebne spremembe zagotovo povzročajo pogostejše in intenzivnejše vremenske pojave, kot smo jim bili priča v preteklosti, a to po njegovem mnenju ni edini vzrok za poškodbe na strehah ob večjih neurjih. »Del zgodbe je tudi poselitev, saj so mnogokrat poškodovane tiste strehe, ki so na bolj naravno izpostavljenih lokacijah ali takšnih, ki so postale bolj izpostavljene zaradi posega človeka (npr. goloseki itd.). Slednje je v večini vplivni dejavnik predvsem pri poškodbah zaradi vetra.« Kot eno od poglavitnih težav pa poudari pomanjkljivo ali slabo izvedbo. Po njegovih izkušnjah bi se v veliko primerih lahko škodi izognili ali bi bila bistveno manjša, če bi bile strehe pravilno načrtovane in tudi izvedene. Ob

FOTO LEON VIDIC Desno: Še vedno je preveč objektov nezavarovanih, tudi takih, ki so na izpostavljenih območjih.

FOTO IGOR MALI Levo: Posledice julijske vremenske ujme v domžalski občini. Toča, ki je bila debela tudi pet in več centimetrov, je padala dobre pol ure.